Pogled na spletno stran Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki nam ga ponuja http://www.zrc-sazu.si konec decembra 2001, je za slovensko slovaropisje kaj malo obetaven. Vse »temeljne raziskave« kažejo, da naša osrednja jezikovna inštitucija še naprej ponuja tisto, kar vemo že vsaj zadnjih 50 let: na eni strani gre za splošno potrebna in uporabna leksikalna dela, na drugi za ekskluzivne specialistične projekte, s katerimi se promovirajo predvsem sami raziskovalci kot znanstveniki. Načrtovanje poteka prejkone nenačrtno: naslovi so prišli v Inštitut sami po sebi ali se tam medijo že dolgo vrsto let, tako da so postali dolg slovenske slovarske vede z dolgo brado. Komaj kaj razodeva posebno načrtnost, aktualnost in novost na področju slovenske leksikologije in leksikografike, še manj kot kaj pa je postavljeno v fizikalno merljive okvire časa in prostora teh ved na Slovenskem. Seveda je npr. jasno, da je treba dokončati Bezlajev Etimološki slovar slovenskega jezika, čeprav je uporaben le za specialiste po širnem svetu; ni pa jasno, zakaj je ob tem potreben še poseben projekt etimološkega slovarja, ko vendar vemo, da je že nekaj let na trgu Snojev Slovenski etimološki slovar, ki bi ga bilo treba le občasno dopolniti in poglobiti. Tudi drugi raziskovalni programi Inštituta kažejo, da so v pripravi večinoma dela, ki bojo zahtevala dolgoletne priprave, predhodne raziskave in dolgotrajno praktično delo veščakov, vendar sta njihova namen in pomen pogosto vprašljiva, njihov doseg omejen na nekaj deset uporabnikov, sam izid pa pomaknjen v neznano prihodnost. Seveda: po svetu je vse polno slovarjev posamičnih pesnikov in pisateljev, tudi celih obdobij - a uporabni so zgolj za nekaj ljudi; taka bosta nedvomno tudi slovar Janeza Svetokriškega ali slovar jezika slovenskih protestantov, kadar bosta pač narejena. Kako da ne: slovar slovenskih narečij je več kot potreben - toda kdaj ga bomo imeli, kdo ga bo uporabljal in koliko bo dejansko stal, je danes še popolna neznanka. Še največ upanja zbujajo zeercejevski načrti o terminoloških slovarjih, saj so doslejšnje izdaje potrdile tako potrebo po njih kot njihovo širšo uporabnost - a kdo nam more zagotoviti, da ne bojo doživljali take usode kakor Pravni terminološki slovar (1999), ki je nastajal 50 let, danes pa ima status »gradiva«, torej vrednost zgodovinske raritete?