Gradivo za Glosarij terskega narečja je dal poljski jezikoslovec Jan Baudouin de Courtenay, ki je Benečiji in Reziji posvetil marsikatero raziskovalno delo. V našem primeru gre za slovar, pravzaprav bogat izbor besedišča iz tega predela videmske pokrajine, ki je nastajal v letih 1873-1901, izid knjige pa je omogočilo delo Liliane Spinozzi Monai, ki se je omenjeni figuri večkrat posvetila in je za svoj zadnji trud našla potrebno gradivo, in sicer več kot 7.000 kartončkov, v arhivu akademije v Sankt Petersburgu. In nabralo se je kar 700 strani za knjigo, ki jo je izdal furlanski univerzitetni konzorcij in želi biti tudi poseben poklon raziskovalcu, ki je umrl pred 80 leti. Ob samem besedišču in zapletenem fonetskem izpisovanju, za kar so ji priskočili na pomoč jezikoslovci ljubljanskega inštituta Frana Ramovša, imamo vpogled tudi v specifike terskega narečja, v toponime in ledinska imena, slovnico, hišna imena, na koncu pa sta kazali s slovenskimi in italijanskimi termini. Predstavitev je potekala v vasici Ter, ki je nedaleč od Barda, pri okrogli mizi, ki je potekala v italijanskem jeziku, so sodelovali trije pro fesorji z videmske univerze, in sicer Mauro Pascolini, Giorgio Ziffer in Roberto Gusmani, ob njih pa še Viljem Černo, ki je povedal, da se s tem delom terskemu narečju, ki je neizpodbitno slovensko in blizu rezijanščini, ponovno vrača življenje. Prisotne sta nagovorila tudi ravnatelj inštituta Frana Ramovša Marko Snoj in minister za SloViljem Černo (foto DPD) vence v zamejstvu in po svetu RS Boštjan Žekš, ki je poudaril pomen znanstvenih publikacij, ko gre za tematike, ki so prepojene s čustvenostjo, kakršna je npr. debata o slovenski tipologiji narečij v videmski pokrajini. Glede tega je tudi pomembno dejstvo, da je slovar izšel v sodelovanju z videmsko univerzo.