Skupaj jih je bilo pet; ustavilo se je pri »Tretji, pregledani izdaji«, leta 1997 je sledila nova obljuba, da bo slovarski del z okrog sto tisoč iztočnicami izšel ob stoti obletnici izida prvega samostojnega slovenskega pravopisa Frana Levca 1999, a spet ni bilo nič, zgolj obljuba, da bo v resnici in čisto zares izšel leta 2000. Millennium dream! Za primerjavo, kako je mogoče hitreje (tukajšnji sestavljalci bodo najbrž dodali, da hitrost omogoča denar): The New Oxford Dictionary of English iz leta 1998, »definitivni« slovar angleščine, ki obsega 350.000 gesel, je za založbo oksfordske univerze pripravila skupina tridesetih urednikov in šestdesetih svetovalcev, za to pa so porabili šest let in tri milijone britanskih funtov. Doslej smo - že skoraj štiri desetletja! - uporabljali Slovenski pravopis iz leta 1962, ki pa je seveda iz razumljivih razlogov zastarel. Nenormativni Slovar slovenskega knjižnega jezika (1970-1991) prav tako, poleg tega dopušča tako rekoč vse, po svojem bistvu pa je pravzaprav slovar slovenske partizansko-ruralno-samoupravne spakedranščine. Saj veste, v ponazarjalnem gradivu oziroma primerih mrgoli od absolutno očarljivih domislic: Za pokušino: zgled za »prestopiti « navaja »vsa skupina je prestopila k partizanom «, pri »streči « je mogoče prebrati »moža lepo streže«, v geslu »pot« je seveda nespregledljiva »samostojna pot v socializem «, prav tako »odpreti pot naprednim idejam «, raba samostalnika »pes « je seveda lahko ponazorjena s »fašistični psi spet ropajo in požigajo «, orodje je lahko »gestapovsko orodje «, »izigrati« je mogoče »pridobitve revolucije «, »dejavnost« pa je lahko kajpak protiokupatorska. Branje, ki zmeraj zabava. Čisti antidepresant.