Aprila lani se je v njihovo hišo v Beli krajini, kjer z družino preživijo vikende, zatekla potepuška mačka, ki jo je zbil avto. Hčeri je dovolila, da jo, vso ubogo in poškodovano, hrani, a nič več kot to. Tudi žival ni želela drugega. Tako kot k njim je hodila jest še k trem gospodarjem. Obred se je ponavljal vsak konec tedna. Potepuška je živela svoje življenje in počasi postajala vse bolj zaobljena. »Nekega dne so nam sosedje prišli povedat, da je na podstrehi ene od hiš blizu nas skotila mladiče. Do njih smo čutili nekakšno moralno odgovornost. In smo splezali na podstreho ter tam ulovili štiri pihajoče kosmate kepice. Odnesli smo jih domov in se vse poletje ukvarjali z njimi. Intenzivno smo jim iskali dobre nove lastnike, kar pa se je pokazalo kot zelo zahtevno delo, saj ponudba na tem področju občutno presega povpraševanje.« Petra je izbrala imena za mladiče. Trije so si bili precej podobni, ena, ime ji je Kepa, pa je bila videti, kot bi bila od več očetov ... Na njej so pomešane vse mogoče barve, od bratcev pa se je razlikovala tudi po tem, da je člane družine Povh - Tomič zaljubljeno gledala in se jim ves čas dobrikala.