V normalnih razmerah ovca po nekajmesečni brejosti vsako leto skoti mladiča. Fiziološko je zgrajena tako, da skoti samo po eno jagnje, se pravi, da se dvojčki rodijo zelo redko. Zaradi genetske selekcije in pretiranega hranjenja pa so postali dvojčki in celo trojčki običajen pojav. Človek je posegel tudi v čas kotenja. Namesto spomladi se od deset do petnajst odstotkov jagenjčkov skoti med decembrom in februarjem, in sicer z namenom, da bi jih spravili na trg prej kot konkurenca. V prvih dneh po skotitvi je večina mladičev tako izpostavljenih neugodnim zimskim razmeram. Z različnimi preparati dosežejo, da so ovce pripravljene na brejost vsaj šest tednov prej kot običajno. Poskrbijo tudi, da jih velika skupina ovulira ob istem času, kar ni v dobro ovc, ampak olajša delo rejcev. Ovce oplodi oven, vendar je v zadnjem času bolj popularna umetna oploditev, ki je zanje zelo neprijetna. Potreben je kirurški poseg: samico položijo na mizo in ji seme vbrizgajo neposredno v maternico, pri drugi metodi pa ji vsadijo zarodek. In sicer zarodke dobro »ohranjenih« ovc namestijo v živali slabše kvalitete. Seme za umetno oploditev pa pridobijo tako, da rejec ovna ročno pripravi k izbrizgu ali pa mu v anus vstavi električno sondo, ki se naslanja na njegovo prostato. Pritisk na gumb sproži električni šok, ki ovna prisili, da ejakulira. »Velikokrat sem že videl žival, ki je bila po tem postopku čisto iz sebe in v agoniji,« je pomočnik veterinarja povedal Organizaciji za pomoč mučenim živalim.