Analogni fotograf je danes na robu fotografskega dogajanja; v fotorevirjih nastopa samo še v »pismih bralcev«. Urednik ga prepričuje, da ima v kameri vendar film z mnogo večjo ločljivostjo od polprevodniškega tipala, ki je tudi nadvse zanesljiv medij za arhiviranje. Svetuje mu, da se vrne k diapozitivnemu filmu in prenaša na papir samo izbrane posnetke. V isti sapi pa predlaga tudi prenos posnetkov na elektronski medij: morda pa čez nekaj let fototrgovci ne bodo več znali ravnati s filmi? Če si kupi skener za 500 evrov, lahko sam skenira diapozitive z veliko ločljivostjo. Natančno skeniranje diapozitiva 24 x 36 mm lahko traja od 5 do 10 minut in si ga pri trgovcu ne moremo privoščiti. Digitalni fotografi imajo svoje strokovne revije, a tudi tam jih uredniki poučijo, da je pametno kakšno sliko spraviti na papir in jo nalepiti v družinski album, sicer bomo ostali brez spominov na otroštvo in na mladost. Kaj pa, če čez deset let računalniki ne bodo več razumeli današnjih formatov digitalnih zapisov?