Mimo Podgorja, odmaknjene vasi pod Slavnikom, je že pred leti vodila pot eno Konzumovih izvidnic, ki je v tamkajšnji gostilni zaznala živčno razpoloženje strežbe ter povečano koncentracijo okoličanov. Hvalabogu veliko lagodneje vzdušje je v nevsiljivo, »kraško« urejeni jedilnici in na prijetnem vrtu gostilne vladalo tisto sončno nedeljsko popoldne, k vedremu razpoloženju omizja pa je s klenim dialektom in nenarejeno ustrežljivostjo pripomogel tudi natakarski par. Pod Slavnikom sicer stavijo na ugodnosti, ki jih brbončicam in prebavilom preskrbi divjačina, in te lahko že za narezka, ki je obsegal tudi jelenov in svinjski pršut, presunejo z okusom kake medvedove salame. Štorovke, ki jih najdeš priložene v kisu, plavajo tudi v, če bi poslušali mizo stran vzdihujoče sosede, enkratni, no ja, za razliko od odlične goveje spodobni gobovi juhi, ki jo Pod Slavnikom kljub v njej opaženem krompirju gostijo s podmetom. Medtem ko smo se drugi znamenitosti gostilne, belim tartufom, raje izognili, ker nas je pač zbodel podatek, da prihajajo iz zmrzovalnika, smo se predali občudovanju umetelno zvitih fužev, ki jih je oblival kot da bi bil babičin golaž, ohranili mirno kri spričo srninega golaža z njoki ter pomazali za domačimi sirovimi ravioli, ki so se z niti malo pocasto ali premočno omako iz jurčkov, smetane in sira zlili v umetnijo popoldneva. Žal pa glavne jedi niso ponudile pričakovane nadgradnje in se niso mogle meriti z vrhunskim, mesnatim paradižnikom z vrta, ki je vse večja redkost v teh hudih časih konfekcijske, vodene zelenjave. Mesovje, ki so nam ga napekli Pod Slavnikom kjer, v skladu s strukturo gostov, niso dojemljivi za čare poznih poletnih kosil ter večerij in se pečenke pokonča že veliko prej je namreč po dimenzijah in metodi peke še najbolj spominjalo na kako prepečeno primorsko prato, kar se je najbolj boleče, suho in žvečilno, odrazilo pri žrebičku in jelenu, medtem ko se je medved vendarle izkazal z verodostojnim vonjem in močnim okusom. Pod Slavnikom na srečo ne pretiravajo z omakami, kar jim skupaj z za njihov rang več kot primernim odprtim vinom in za razliko od razprostranjene razvade s kuhanim in potem v fritezi zapečenim krompirjem kaže pot iz povprečja. Ko pa bi si za peko palačink s svežimi gozdnimi sadeži omislili posebno ponev in si šli kdaj nadrobno ogledat tartufološko-mesoznansko konkurenco v hrvaški Istri, pa jim menda tudi ne bi škodovalo.