Na Brinju, kjer se od pamtiveka krepčajo ustanovni člani Konzuma, so s svojimi solnograškimi žličniki zavedli marsikoga v odvisnost, sicer pa vlada hudo povpraševanje tudi po njihovih, neredko že ob enih razgrabljenih kosilih. Ker se abonenti in občasne stranke Brinja praviloma omejijo na najnujneje, je bila velika uganka, kako se ustanova, ki petdeset let ni zamenjala lastnika, obnese, ako si v njej privoščiš izvenserijski scenosled. Kako? Vsaj pri edinih na papirju mikavnih hladnih predjedeh, kuhani šunki in govedini v solati, po pričakovanjih komaj povprečno, s komaj definiranim okusom suhotne šunke in s česnom (s tržaško?) posiljeno govedino. Vendar pa je Ilovarjev kvartet kmalu prišel na svoje, kljub slanosti cenil krepkost goveje juhe z jajčnimi vlivanci in do zadnje žlice posrebal zdravilno, s panceto obogateno ohrovtovo mineštro. Kljub temu, da bi po jedilnem listu sodeč najraje preskočili tople prejedi, velja na Brinju pobarati natakarski par, katerega polovico tvori po dobrovoljnosti in navihanosti težko nadkriljiva gospa Greta, in en dva tri se je pred Ilovarjeve prismejalo sladko presenečenje, lisičke z jajcem in hrustljavo zapečena sirova skorja s kolutom melancane in paradižnika. Sveže, enostavno. Na Brinju se na srečo, za razliko od prenekatere ljubljanske oštarije, ne silijo z italijanskimi ali mednarodnimi specialitetami, morda priložijo le svojo, zaradi sožitja s papriko in trezno mero rukole zelo sočno inačico tagliate, temelje bežigrajske, le zlagoma »posodabljajoče« se kuhinje pa bi raje umestili med urnebesna pražena telečja jetrca, staroslavni sesekljani zrezek in pečenke. Res je, da lahko uležan in debel biftek, iz katerega se ob razrezu pocedi vzorna količina soka, na Brinju prepečejo čez mejo ziher je ziher in da gre tenak, pretepen žrebiček niz golt le s spremljevalno omako, ampak Ilovarjev kvartet spričo tako slastnega pireja in hecnih rezancev z drobtinami, spričo svežih solat, solnograške jajčne perverzije in z zmiksanimi jagodami oslajenega sorbeta, težko tvega žal besedo. Namesto neprestanega širjenja kapacitet ter »bogatitve« ponudbe stalna kakovost in mikro koraki v mikro oštariji z malce večjim poletnim vrtom. Se izplača.