Ilovarjevi smo se odločili, da za praznike odplujemo do neznanih nam severnih obzorij, tja do skrajnega roba domovine, na Goričko k Ferencovim, ki smo jih izžrebali iz kupa požeruškega gradiva. Med velikonočnim pokanjem z možnarji, mimo izrednega, s palčki poseljenega vrta nekega izdelovalca okrasnih predmetov, je odprava pridrla prek Mure in proti Goričkem, kar nam je dala vedeti množica pikolovsko urejenih vrtov in umetelno prepleskanih hiš. Ferenc sicer na vrtu ne goji palčkov, kvečjemu gugalnice in dovolj odmaknjeno tenis igrišče, na prijetni terasi s pogledom na surferje na umetnem Ledavskem jezeru pa si lahko v miru resetiraš možgane. Ker smo, kot ponavadi, bluzili z rezervacijami in nismo imeli pojma o uradnem postopku, smo padli v penzionsko prehrambeno obredje, a bili kljub temu postreženi z okusno in preprosto hrano. Kdove, če sem šteje tudi Ferencov navdušujoči izbor žganic, ki je, tako kot tričetrt ponujenega, plod domače ali sosedove spretnosti. Zasigurno pa se bo tu znašel sveži sir, s šunko odišavljena juha s testenimi krpicami, pečena piška in goveji zrezki, ki smo jih uničevali s kuhanim krompirjem, presenetljivo kompaktnimi šampinjoni v blagi sirovi omaki s timijanom in svežo solato z bučnim oljem. Tanjše sta piskala naša rastlinojeda, ki sta po solati in bogati sirovi omleti prišla na račun šele pri posoljenki, sladki pogači s po kmetih dišečo skuto in smetano, z marmelado nadevanimi kifeljni in makovi ter orehovi potici. Ja. Kakor nam je razložil Ferencov zet, priljudni model iz Ljubljane (!), ki je konec tedna posilni v kuhinji, bi morali za vpogled v jedi iz koruze, ki jim Ferenc vsako leto posveča pravcati miting, poleg tega pa prireja še strojno in ročno mlatitev žita, utrujati že po telefonu. Tako smo pri spoznavanju lokalnih šeg ostali pri romanju k z reflektorji in kresom osvetljenem, petmetrskem sosedovem križu in predavanju o kristjanskih običajih pražnje oblečenega Ferencovega ata. Še bolj pa se nas je prijela vera zaradi "navadne" in žegnane kuhane šunke, ostrega hrena ter pirhov, ki smo jih za zajtrk ugledali za kozarci z višnjevo, jabolčno, hruškovo, marelično in slivovo marmelado in edinim v oči bijočim in nepotrebnim uvozom, avstrijskimi topljenimi siri. Prepričljivo.