Zadržal sem dih, saj sem na pol pričakoval, da bo kak ubijalski pes skočil name. Pogledal sem na osvetljeno številčnico svoje ure, si namenil največ 10 minut in potipal za stikalom za luč. Moje oči so razbrale stoječo svetilko. Stopil sem k njej, potegnil vrvico in razsvetlil urejen dnevni prostor. Zraven lepo pospravljene talne zofe sta stala enaka naslanjača, tam je bil ponarejen kamin, na zidu ta bili prilepljeni fotografiji Rite Hayworth in Betty Grable s škatel za sirov kolač in Ann Sheridan s škatle za viski. Čez klubsko mizico je bilo pogrnjeno nekaj, kar je bilo videti kot prava v vojni zasežena japonska zastava. Na tleh zraven zofe je bil telefon, zraven njega pa imenik. Pol sebi odrejenega časa sem zabil zabil z njim.