Za pokušino se je konjenica Rodea odpravila k onim, ki si iz prehrambenih tabujev gradijo življenjski slog, družabno življenje, nemara pa celo subkulturo, če nam je privzeti merila nekega, nedavno objavljenega popoli sociološkega zbornika. Vege scena je »projekt resorja za socialo in zdravstvo na ŠOU« in bi rada na temelju do živali prijazne, do rastlin pa diskriminirajoče hranoizpovedi združila ne le kuharje in jedce, temveč tudi glasbenike, književnike, cineaste, slikarje… ki so povezani (?) z vegetarijanstvom, letos pa pripravlja drugi mednarodni mediteranski vege festival. Sicer pa Vege scena, ki povezuje slabe značajske lastnosti s prehrambenimi navadami mimogrede: ali je bil Hitler res vegetarijanec ali ne, je še vedno pod znakom vprašaja - že lep čas tabori v K4, na svojih rednih srečanjih pa navadno nudi pokušine in kulturnoumetniški program. Med pokušine je bilo tokrat uvrstiti izbor sadja in zelenjave, ki so jo venomer lačni udeleženci še dolgo hvaležno grizljali, in hladni bife s kar dostojnim podobnikom sirovega bureka in vege pizzo z izvensezonsko zelenjavo. Za kulturo pa so poskrbeli na prvo uho kaj nenavadni gostje, ansambel Ol Om, ki dokaj točno igra instrumentalno različico thrash metala. Kako gredo skupaj rastlinojedi in metal, uradno ena od najbolj zlih in napadalnih glasbenih panog? Ne ravno krakočasno, a vsekakor bolje od Šalagrame Šile, rednih gostov Vegescene, ki premorejo nekaj predinovskih in celo nekaj pengovovskih momentov, sicer pa me še najbolj spominjajo na tiste mlačne rokerje iz sedemdesetih, ki takrat niso marali za pank. Vege scena je lahko povod za druženje enakojedočih in tudi za razširjanje newagerskih blodenj, denimo novokrščanskih pamfletov vernikov prerokinje Liobani, ki imajo v glavi svojega glasila narisan pravi pravcati joint (glej ilustracijo). Mladinci se seveda lahko zbirajo iz tega ali onega razloga, bolj od rastlinojede dietetike pa naj izrazimo zaskrbljenost nad kulturnim programom vege večerov. Mar si rastlinojedi ne zaslužijo dostojne muzike? In kaj naj si šele mislimo o študentskem volilnem telesu, ki je prejšnjo sredo, kljub kar všečni vinski ponudbi, pilo pivo na Refoškijadi v Gospodarskem razstavišču? Najmanj to, da se je uspešno pokmetilo. Kar je bil včasih Pero Lovšin, ki ga imamo s stisnjenimi zobmi vendarle lahko za urbanega muzikanta, so sedaj Zmelkoow, ki jih pač nikdo ne more prodati za kaj drugega od zabavljačev za semnje, gasilske in podobne veselice in katerih pozivi se iztečejo v predvidljive pozive k parjenju in tankanju čim večjih količin alkohola, medtem ko je glavna dejavnost dvatisočerice v parterju omamljeno prerivanje in kruljenje refrenov. Nič takega, za vaško veselico seveda. Mar je to lik bodoče, od osnovne šole usmerjane in zatirane slovenske inteligence? Prov fletn.