Za turistično-kmetijsko premiero na Zgornjesavinjskem kjer smo sicer bili navdušeni nad Penzionom Raduha in manj nad Hotelom Plesnik smo si, med množico v katalogu turističnih kmetij ponujenih domačij izbrali štab Germeljevih. Ker so nam štiri jabolka, najvišja v katalogu priobčena ocena, spremljena s formulacijo, da na kmetiji “oživljajo davno tradicijo, ko so si gospodinje vzele dovolj časa za pripravo hrane” vlila zaupanja in teka, da smo v dežju premagali bližnjico čez Podovolovljek, špricnili skozi Luče in razkopali še zadnji makadamski klanec, ki nas je ločil od na pobočju Raduhe samevajoče kmetije. Kaj kmetije, žepnega kombinata, ki razen pašnikov in gospodarskih poslopij premore igrišče za tenis in odbojko, moderen avtobus, ki ga vidiš parkiranega pod hlevom in telefonsko govorilnico (!) v preddverju. Civilizacijski šok nam je spočetka kar dobro ublažila prijetna soba, v kateri smo sedli h kosilu in poleg katere se očem nastavlja nje še bolj “lovsko” urejena sestra. Velikega zagona pa nam je dal veličastni narezek, ki ga na Zgornjem Zavratniku postrežejo na lakiranih, iz smrekovih kolutov napravljenih pladnjih. Mlad kravji sir, prvovrstni savinjski želodec, salama in prekajeni goveji pršut so kar tekmovali za naklonjenost števične Konzumove odprave, ki si je poleg slastnih hladnih svinjskih rebrc priborila dodatek kislih kumaric in potem vzdražena čakala novih doživetij. Iz velikih pričakovanj sta nas zdramili nekam zamorjena goveja juha z ribano kašo ter gobova juha, v kateri smo resda ugledali koščke kolerabe, pa zato okusili veliko “vrečki” podobnega škroba in nemara celo začinke, za katero zvesti Ilovarjevi sodelavci prisegajo, da se je znašla tudi v restanem krompirju. Ta je, skupaj s prelestnimi sirovimi štruklji in debelo zvaljanimi sirovimi žlikrofi, spremil povprečni scenosled prej suhega kot sočnega mesa, dušene govedine, pečenega piščanca in svinjske pečenke, za čigar stanje ni mogla biti kriva edinole standardna Konzumova zamuda, spuščajočo krivuljo pa je zapečatil oporečni, iz skute in jabolk narejeni zavitek. Sicer pa: ali se za turistično kmetijo spodobi, da ti poleg svojega ponudi tudi sir iz trgovine in ali na Raduhi rastejo paprike, ki so do nas priplavale v mešani solati? Zanimivo, ampak Germeljevi svojim gostom pozabimo na obrnenek, masunk, mohovt in drugo ezoterijo ne strežejo sirneka, pikantne, zrele skute, “saj jim navadno ne ugaja”, in tisto nedeljo pri hiši niso imeli kislega mleka. Se jim pozna, da so bili ena prvih turističnih kmetij v okolici in da merijo s ponudbo izven menda temeljne kuhinje? Kljub vsemu: pravi naslov za vrhunski narezek.