Da bi obnavljanje Kuhinje pod Krnom lahko bilo mejnik v razvoju podeželja, menita tudi Ivo Pry zi agencije za regionalni razvoj in sekretar v ministrstvu za okolje Mladen Berginc . Pašnikov, kulturne krajine ni mogoče vzdrževati le zaradi lepega. Potreben je motiv. Kot je povedal kobariški župan Pavel Gregorčič, statistika kaže, da grmovje na Kobariškem, Breginjskem, pod Matajurjem in pod Krnom požira že več kot 80 odstotkov nekdanjih pašnih površin. Preureditev Kuhinje, kjer se je pred 50 leti paslo 170 krav, sedaj pa le kakih 20, je pilotski projekt, ki naj bi pokazal, da bi lahko na podoben način ohranili pri življenju tudi večino od 80 tolminskih, kobariških in bovških planin. Toliko jih je bilo v Posočju skupaj pred pol stoletja. Na obnovljeni Kuhinji naj bi na sodoben način pasli okoli 70 glav govedi, veliko čredo drobnice, turistični del planine pa bi bil namenjen taborom in počitnikovanju mladine. Pod Krnom načrtujejo ureditev dveh sirarn, sirarno s šolo za mlekarje v vasi, ki nosi ime gore, in sirarno pašne skupnosti na Kuhinji. Prvo bodo še letos začeli obnavljati s pomočjo bruseljskega sklada Phare, za drugo, sirarno na planini, pa bo opeko dala Opekarna Pragersko. Začetek je obetaven.