Puerta bo v spominu ljubiteljev nogometa živel kot velik nogometni šampion, izjemni talent, pred katerim je bila bleščeča kariera. Nogometno nesmrtnost v srcih privržencev Seville pa mu ob vsem že naštetem zagotavlja tudi eden najpomembnejših zadetkov v klubski zgodovini. Prav Antonio je bil namreč tisti, ki je v polfinalu pokala Uefa leta 2006 zadel v stoti minuti srečanja z nemškim Schalkejem, Sevillo odpeljal v njen sploh prvi evropski finale in ji s tem tlakoval pot do prve lovorike po 48 letih ter do začetka enega najbolj navdušujočih zmagovitih nizov v moderni zgodovini nogometa. Tudi zato, predvsem pa zaradi dejstva, da je šlo za izjemnega fanta, ki je bil v slačilnici svojega moštva nadvse priljubljen, so bili njegovi soigralci v teh grozljivih trenutkih v mislih ves čas z njim. In čeprav se jim je vse to dogajalo v enem najpomembnejših tednov njihovih karier, so bili Antoniu pripravljeni posvetiti vsako prosto minuto. Tako je klubsko vodstvo sprva opustilo scenarij, po katerem bi ekipa Seville iz Aten, kjer bi morala sinoči odigrati povratno tekmo tretjega kroga kvalifikacij za ligo prvakov, poletela neposredno na prizorišče petkovega evropskega superpokala v Monte Carlu, in se je odločilo za postanek v Sevilli in za obisk bolnišnice. Ko pa je iz Andaluzije prišla tragična novica, so vodilni možje kluba takoj dosegli odpoved sinočnjega srečanja - po novem bo na sporedu v ponedeljek - in užaloščena odprava se je po hitrem postopku vrnila v Španijo. V Monte Carlo bo vseeno potovala, saj se je Uefa odločila, da srečanja z Milanom ne bo odpovedala. Tako je tudi prav. Življenje gre namreč naprej in Antonio bi si gotovo najbolj želel, da njegovi soigralci v petek osvojijo novo lovoriko.