Prav nevronske mreže bodo v prihodnje verjetno postale pomemben sestavni del računalniških iger. Zaenkrat je primerov uporabe še bolj malo. Zanimiva je recimo igra TD Gammon. Gre za računalniško izpeljanko igre backgammon, ki za učenje uporablja nevronske mreže in verjetnostne modele. Največja težava je namreč ta, da je takšne igre zelo težko nadzirati, saj gre za sistem učenja, ki je odvisen od sprotnega dogajanja. To pa pomeni, da je predvidljivih situacij malo, kar pomeni velike težave pri odpravljanju morebitnih napak v programu. Zato se nevronske mreže uporabljajo le v nekaterih delih iger, kot so na primer Creatures in Nero. Najzanimivejši primer pa je igra Colin McRae Rally 2. Tam je bile nevronske mreže uporabljene za učenje vožnje umetnih dirkačev. Največja težava je bila, kako čim bolje simulirati vožnjo po različnih podlagah. V blatu in na makadamski cesti je namreč treba zavoje odpeljati drugače kot na asfaltni cesti. Poskušali so z različnimi pravili, a jim ni uspelo. Šele ko so uporabili nevronske mreže, so prišli do želenega rezultata, pri tem pa so se še od srca nasmejali. Avtomobili so namreč v določenem trenutku vozili naprej in nazaj čez cesto, kot bi plesali valček. A sčasoma so se naučili in zadeva je stekla. Če ste kdaj vozili Colin McRae Rally 2 veste, kako zadeva deluje.