Čeprav so se ulegli skoraj vsi hkrati, so začeli vstajati posamično. Zato so nekateri že pokukali domov, drugi pa so še prešibki za dolgotrajno hojo. "Prvo, kar bom naredil, ko bom prišel ven, bo to, da bom nadomestil vse zamujene filme v kinu," je dejal Darko. "Jaz sem pa zelo pogrešal Ljubljano. S punco Tadejo sva šla pogledat vsak kotiček Ljubljane, ali se je kaj spremenilo, ko me ni bilo," je dejal devetnajstletni bodoči gostinec Igor. "Najtežje je bilo, ko je prišla Tadeja. Vsakič, ko je odhajala, sem mislil, da bom vstal in šel z njo. Šele zdaj sem se zavedel, kako me ima na vrvici." Dvaindvajsetletni gradbeni tehnik Sašo je zatrdil, da ne bo več vozil tako hitro kot prej: "Spoznal sem, kaj je biti na nogah. Kako je to, ko moraš za vsako malenkost poklicati sestro. Zdaj bom bolj cenil, kar imam." Sašo se spominja vseh devetih medicinskih sester po imenu in se jim posebej zahvaljuje: "Če bi bile take sestre v vsaki bolnišnici, bi ljudje hitreje ozdravljali." Sašo je vstal zadnji; tako kot astronavti v vesolju je zaradi simuliranja breztežnosti izgubil okrog 10 odstotkov mišične mase v spodnjih okončinah. Spremembe v kostni in mišični masi, ki jih povzroči daljša razbremenitev spodnjih okončin, niso le težava "herojev vesolja", temveč vseh pacientov, ki dlje časa ne morejo uporabljati spodnjih okončin, zato se tukaj križajo interesi vesoljske in "zemeljske" medicine. Po vrnitvi na zemeljsko oblo se pri astronavtih pojavi tudi t. i. ortostatična intoleranca, to pomeni, da med pokončno držo ne morejo primerno vzdrževati krvnega tlaka, to pa povzroči vrtoglavico in poveča možnost izgube zavesti, če hitro vstanejo oziroma dlje časa stojijo na mestu. Najmanj, kar je lahko kdo zdržal, potem ko se je dvignil s postelje, je bilo 20 sekund, največ 10 minut. Zato so Sašo in drugi zelo nestabilni, največ težav jim povzročajo stopnice, čaka pa jih dolgotrajen trening, s katerim si bodo povrnil prejšnje sposobnosti. "Najhujši je bil zame preizkus z bazenom, ki so ga opravili, preden sem se ulegel. Priklopijo te na različne merilne naprave, najprej se ogreješ na ciklometru in kasneje te spustijo v vodo z veliko nižjo temperaturo od tvoje lastne. Mene je treslo. Pa še temperaturo v vodi ti merijo s posebnim vložkom v zadnjici toda kaj češ, tudi to je treba prestati." Drugi trpijo zaradi bolečin v hrbtenici in vratu, ki so posledica ležanja. Posebno poglavje je preizkušanje raztegljivosti žil. "Za ta poskus smo preuredili hiperbarično komoro, ki simulira potapljanje do 90 metrov pod vodo. Predstavljajte si, da sedite dva metra pod vodo v Hali Tivoli, skozi posebno odprtino pa bi dali roko ven v normalno okolje," je pojasnil Igor Mekjavič. Poskus so opravili pred ležanjem in po njem, spremembe v žilah na nogah in rokah so spremljali z ultrazvokom in drugimi aparaturami, občutki preiskovancev pa so bili vse prej kot prijetni: "Kot da bi te kdo prijel za žile in jih vlekel." Poleg tega so slovenski, švedski in angleški znanstveniki preučevali učinek simulirane breztežnosti na uravnavanje telesne temperature (preprosteje: zakaj so preiskovanci hladnejši in kaj to pomeni), spremembe v perifernem vidu, spremembe v kardiovaskularnem sistemu med bivanjem v vesolju, kar naj bi pomagalo pri razumevanju zvišanega krvnega tlaka (hipertenzije) in motenj delovanja srca. Ukvarjajo se tudi z analizo skokov v višino. "Inštitut Jožefa Stefana sodeluje s fakulteto za šport in z elektrofakulteto. Ugotavljali bomo, kaj pomeni 10-odstotna izguba mišične mase, kako si čim prej povrniti izgubljeno moč ter priti do boljših zmogljivosti, boljšega skoka itd.," je pojasnil Mekjavič. Nasa, Ruska vesoljska agencija in Evropska vesoljska agencija redno opravljajo podobne raziskave. Kaj pa raziskava pomeni za Slovenijo? "Do nedavnega je bilo odkrivanje vesolja tekma med velesilami. V prihodnosti bo odkrivanje in izkoriščanje vesolja potekalo na ravni svetovnega sodelovanja. Dokaz je sodelovanje 17 držav pri graditvi 25 milijard dolarjev vredne mednarodne vesoljske postaje Freedom (Svoboda). V ta projekt je vključena tudi Evropska skupnost, to pomeni, da bo imela Slovenija s članstvom v EU možnost sodelovati ne samo pri razvoju mednarodne vesoljske postaje, temveč tudi pri pripravah za polet na Mars," je dejal Mekjavič. Poleg tega bi morali, po njegovem, podobni poskusi zanimati ministrstvo za obrambo, kajti za včlanitev v Nato je nujna izurjenost pilotov in potapljačev, oprema, ki je bila uporabljena pri raziskavi, in izsledki raziskave pa so uporabni ravno pri tem. Posebej pomembno je, da so pri raziskavi sodelovali domači in tuji podiplomski študenti. Kot je zatrdil Mekjavič, je raziskava na področju vesoljske medicine zelo draga reč: "Za zdaj smo si zagotovili financiranje tujih raziskovalnih skladov. Nadaljevanje dela oziroma nadaljnje financiranje raziskav na tem področju v Sloveniji je odvisno tudi od uspešnosti našega dela. Pri takih raziskavah začneš z enim vprašanjem, končaš pa z desetimi. Zdaj vemo, da so naši preiskovanci imeli enake občutke kot astronavti, ki so bili približno toliko časa v vesolju kot oni. Ne vemo pa natančno, zakaj so dobivali mravljince v nogah ali, recimo, zakaj jih je pri vstajanju večinoma vleklo v levo stran itd." n