Živimo v času, ko lahko navaden turist v manj kot 24 urah pripotuje v katerikoli kraj na zemeljski obli. Z domačim računalnikom lahko dosežemo več informacij, kot jih je bilo še pred dvajsetimi leti mogoče najti v največji svetovni knjižnici. Pred tridesetimi leti smo pristali na Mesecu, okoli našega planeta kroži tisoče komunikacijskih in vohunskih satelitov, gradimo že drugo orbitalno postajo in se odpravljamo na Mars. V laboratorijih za raziskavo osnovnih delcev lahko verno simuliramo okoliščine, kakršne so vladale v prvi milijardinki sekunde po nastanku našega vesolja. S sodobnimi teleskopi opazujemo nastajanje galaksij, katerih svetloba je do nas potovala stotine milijonov let, in odkrivamo planete, ki krožijo okoli drugih sonc. Zgraditi znamo več sto nadstropij visoke stavbe, najti nafto in premog kilometre pod zemeljsko površino; izmerimo lahko počasno premikanje celin in se potopimo v najgloblje poči oceanov. Naša pričakovana življenjska doba se je v zadnjem stoletju potrojila, odkrili smo človeški genom, ustvariti znamo nove oblike življenja. V zadnjih dvajsetih letih smo razvili več novega znanja kot v osemdesetih poprej; in v prvih osemdesetih letih 20. stoletja smo odkrili več kot prej človeštvo v vsej svoji zgodovini.