Drugo vesolje, ki ga odkriva sodobna znanost, je našemu pogledu morda še bolj skrito: duševnost v fizičnih možganih. Gre za milijarde nevronov in za številne povezave med njimi, ki so tako ali pa še bolj zapletene kot vesolje na nebu. Pred našimi očmi se oblikuje nova znanost o človeku, ki bo pometla s tradicionalnimi mnenji o duševnosti in s konvencionalnimi, zgodovinsko nastalimi mejami med znanstvenimi disciplinami. Opazovanje delujočih možganov, računalniški modeli in raziskovanje umetne inteligence bodo kmalu omogočili raven samorazumevanja, iz katere bo današnji človek izgledal kot neartikulirani neandertalec. V tem 'norem bazarju', kot novo znanost o duševnosti imenuje Douglas Hofstadter, se raziskuje vse mogoče: spomin v delujočih možganih (ko denimo govorimo, se aktivira vse polno nevronskih mrež, ki se od posameznika do posameznika tudi razlikujejo, in prav nič ne kaže na 'jezikovni instinkt' v Broca področju), obnašanje primatov v naravnem okolju (zakaj potrebujejo primati tako velike možgane, ko pa je življenje v džungli - če odmislimo človeka, za katerega pa ni jasno, kaj tam išče - tako lagodno), glasbeno komponiranje v računalnikih (je mogoče umetno proizvesti skladbo, ki je vsaj na ravni simfonične skladbe, če že ni Gimme Shelter Rolling Stonsov), delovanje robotov (je mogoče simulirati obnašanje jate umetnih rib ali množice navijačev na nogometni tekmi Slovana) itd. Na dan prihajajo spoznanja, ki bodo pometla tako z religijsko novodobniškimi predstavami o duhovnosti kot tudi z zdravorazumskimi predsodki o nedoumljivi duševnosti.