Prva zvezda Provazka je bil Boleslav Polivka, ki pa je šel kmalu svojo samostojno pot. In je tako enkrat na tej svoji samostojni poti obiskal tudi našo lepo Ljubljano. Dogajanje monokomedije Trosečnik (Brodolomec) je postavil v Viteški dvorani ljubljanskih Križank. Bilo je avgusta. Zgodaj zvečer, ko je bilo zunaj že skoraj znosno ohlajeno, je bilo v dvorani v zgornjem nadstropju vse bolj peklensko vroče. Oken pa, saj veste, ni mogoče odpreti zaradi zvoka. Teklo je od nas - a na srečo je bilo vsaj na odru veselo. Oseba v dolgih gatah in majici na kasarniškem pogradu s pomočjo vseh mogočih priročnih rekvizitov (od rjuhe do ptička za naviti) simulira norost. Na koncu se pred pogradom po vojaško poslovi, obleče civilko in s kovčkom odkoraka domov. Simulacija uspela! Po eni, dveh ali treh urah. Bojda lahko Bolek simulacijo zelo razvije. Bolj ko jo zapleta, boj jo razvija. V Ljubljani je bil iz humanih razlogov kratek. Še posebej pa se je vtisnil v spomin prizor, ko brodolomec drgeta na ledenem vetru, v dvorani pa smo se kuhali kot na robu vulkana. A tega je zdaj že dolgo in kdove, ali je v Križankah poleti še vedno tako. Čeprav bi glede na to, da so zaščitene, najbrž moralo biti. A vrnimo se k Juri. Prijatelj Polivka je zanj napisal monopredstavo z naslovom Sam svoj pes. Tak je namreč ta Jura.