Poveljnikom ni bilo lahko. Kolikor toliko so lahko ukrotili vse te "docente", ampak to še zdaleč ni bila najhujša golazen. Tudi protidržavni živelj so nekako držali na vajetih. Veliko hujša kategorija so bili kriminalci. Parola avtomobilskega tatu Cimla "vsaka kazen do petih let je sprejemljiva" je veljala tako rekoč pri vseh. Če je bilo težko pomeniti se s kriminalci, so jih bolehni hiravci in kilavci v marsičem še krepko prekašali. Vsak od njih je imel svojo klasifikacijo in je dobro vedel, da mu do civila manjka le majhen korak. Tako so vojaki omedlevali, stokali ter simulirali napade in dobivali tudi prave, da so se njihovim nadrejenim kar ježili lasje in kocine. Vojak Bedrna je razdejal lončeno peč v sobi, ampak on si je to lahko privoščil, ker je imel spričevalo za glavo. Takšnih agresivnih tipov so se bali predvsem razvodniki, ker so oni pri njih prvi prišli na vrsto. Poglavje zase so bili cigani. Hlinili so, da ne razumejo ne češko ne slovaško, in na vse ukaze so se odzivali prav po svoje. Ko je na primer Bašsada zarjovel na cigana Januša Kotlara, je ta splezal na drevo in trdovratno odklanjal, da bi se spustil na tla. Zaman so bile prijazne govorance in tudi grožnje. Ni se zganil niti takrat, ko mu je major dokaj jasno pokazal, da bo zaradi njegove neubogljivosti uporabil strelno orožje. Ciganu je postalo na drevesu tako všeč, da je tam vztrajal dobri dve uri in pol. Šele ko se je četa odpravila na kosilo, se je spustil dol. Ampak takrat si ni nihče več dovolil nanj zarjoveti, ker so bila okrog in okrog sama drevesa.