Ko je sonda Viking leta 1976 preletela Mars, so znanstvenikom zbudile pozornost ledene polarne kapice, ki so bile preprežene z globokimi soteskami vijakaste oblike. Šele nedavno je Jon Pelletier, mladi geofizik z univerze v Tucsonu v Arizoni, pokazal, da so te spirale nastale na naraven način z izparevanjem ledu. Po njegovi razlagi je temperatura na Marsu skoraj vedno pod ničlo, če pa doseže 0 °C, je lokalni tlak tako majhen, da se led spremeni neposredno v vodno paro. Razpoke, ki se pojavljajo v ledu, so izpostavljene soncu, zato v njih led izpareva. Vodne pare nato spet kondenzirajo na površinah, ki ostajajo v senci, zato so hladnejše. Ker se toplota prenaša po ledu, se razpoke lahko povečujejo in se med seboj združujejo. Jon Pelletier je to dogajanje simuliral na računalniku s sistemom difuzijsko-reakcijskih enačb, ki jih je opisal že angleški matematik Alan Turing. Med simulacijo so se sprva naključno razporejene manjše razpoke podaljšale in povečale, dokler v milijonih let niso oblikovale velikih sotesk in spiralastih razpok, ki so podobne marsovskim spiralam. To pomeni, da si pri razlagi teh razpok ni treba pomagati z delovanjem vetra ali drsenjem ledu.