Teoretiki ekonomije so dolgo časa modele, s katerimi so simulirali delovanje družbe, gradili na predpostavki, da družbo sestavljajo človeška bitja, ki bi jih lahko imenovali Homo economicus. Zanje se predpostavlja, da se odločajo racionalno in si prizadevajo predvsem čim bolj povečati svoje osebno ugodje. A poskusi z resničnimi osebami, ki jih že veliko let delajo eksperimentalni ekonomisti, vse bolj kažejo, da so ljudje zares mešanica Homo economicusa in Homo emoticusa. Ljudje se odločamo veliko bolj čustveno, kot bi se idealno razumsko bitje, ki bi mu šlo zgolj za čim večje lastno ugodje. Še najbliže idealu Homo economicusa so menda študentje ekonomije – vsaj tako kažejo rezultati poskusov, ki so jih opravili že na mnogih različnih skupinah in kulturah.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Teoretiki teoretik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ekonomije ekonomija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
dolgo dolgo splošni prislov; nedoločena stopnja
časa čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
modele model samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
s z predlog; orodnik
katerimi kateri vprašalni zaimek; moški spol, množina, orodnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
simulirali simulirati glavni glagol; dvovidski, deležnik, množina, moški spol
delovanje delovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
družbe družba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
gradili graditi glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
na na predlog; mestnik
predpostavki predpostavka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
da da podredni veznik
družbo družba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
sestavljajo sestavljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
človeška človeški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, imenovalnik
bitja bitje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
imenovali imenovati glavni glagol; dvovidski, deležnik, množina, moški spol
Homo Homo samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
economicus economicus samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
Zanje zame osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, navezna naslonskost
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
predpostavlja predpostavljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
odločajo odločati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
racionalno racionalno splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
prizadevajo prizadevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
predvsem predvsem členek
čim čim splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
povečati povečati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
svoje svoj povratni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
osebno oseben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
ugodje ugodje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
A a priredni veznik
poskusi poskusiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
z z predlog; orodnik
resničnimi resničen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, orodnik
osebami oseba samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
ki ki podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
že že členek
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
let leto samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
delajo delati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
eksperimentalni eksperimentalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
ekonomisti ekonomist samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
vse vse splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
kažejo kazati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ljudje človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
zares zares splošni prislov; nedoločena stopnja
mešanica mešanica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Homo Homo samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
economicusa economicus samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=da
in in priredni veznik
Homo Homo samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
emoticusa emoticus samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Ljudje človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
odločamo odločati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
čustveno čustveno splošni prislov; nedoločena stopnja
kot kot podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
idealno idealen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
razumsko razumski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
bitje bitje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
mu on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
šlo iti glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, srednji spol
zgolj zgolj členek
za za predlog; tožilnik
čim čim splošni prislov; nedoločena stopnja
večje velik splošni pridevnik; primernik, ženski spol, ednina, rodilnik
lastno lasten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
ugodje ugodje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Še še členek
najbliže blizko splošni prislov; presežnik
idealu ideal samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
Homo Homo samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
economicusa economicus samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
menda menda členek
študentje študent samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ekonomije ekonomija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
vsaj vsaj členek
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
kažejo kazati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
rezultati rezultat samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
poskusov poskus samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
opravili opraviti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
že že členek
na na predlog; mestnik
mnogih mnog nedoločni zaimek; ženski spol, množina, mestnik
različnih različen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
skupinah skupina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
in in priredni veznik
kulturah kultura samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
zapri
vir: Delo
leto nastanka: 2007
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Polet
avtor: neznani novinar