predilnik, naprava za vitje množice kratkih tekstilnih *vlaken v *prejo. Prva mehanizirana predilna naprava je bil kolovrat. Sestavljen je bil iz preslice in vretena (glej *predenje), ki ga je poganjal jermen prek kolesa, gnanega s pedalom. Zgodnje izvedbe kolovrata še niso imele mehanizma za navijanje preje. Saksonski kolovrat iz 16. stoletja pa je na vretenu že imel pritrjeno ročico (krilo), ki je omogočala neprekinjeno navijanje preje na navitek. Pri tem je bila preja prosto položena prek krila vretena. Saksonski kolovrat je bil sprva ročno gnan, kasneje so razvili različice na vodni pogon in celo na veter. V 60. letih 18. stoletja so poskušali združiti saksonski predilnik in postopek raztezanja pramenov vlaken s pomočjo več zaporednih parov valjev, kjer se je vsak naslednji par valjev vrtel hitreje od predhodnega. *Arkwrightov predilnik na vodni pogon je bil prva tovrstna tržno uspela naprava. Posnemanje njegovega predilnika je privedlo do razvoja zelo hitrih predilnikov (predilniki throstle, ki so pri predenju oddajali zvok, podoben oglašanju drozgov). Leta 1767 je *Hargreaves izumil večvretenski predilnik jenny, ki je simuliral delovanje preslice in vretena, omogočal pa je izdelavo več prej naenkrat z zelo podobnimi lastnostmi. Nadaljnji razvoj Arkwrightovega in Hargreavesovega predilnika je privedel do predilnika mule, ki je bil kombinacija predilnika jenny in Arkwrightovega predilnika z raztezalnimi valji. Predilnik mule je leta 1789 izumil *Crompton. Čeprav so bili prvi predilniki mule še ročno gnani, so doživeli izjemen uspeh. Avtomatizirano izvedbo predilnika mule, ki je hitro prevladala v tekstilni industriji, je leta 1830 patentno zaščitil Richard Roberts iz Manchestra.