GSM-komunikatorji za prenos alarmnih sporočil so na trgu od leta 1999. Do danes se tehnologija delovanja ni bistveno spremenila, cenovno pa so vedno bolj sprejemljivi. Uporabljajo jih za samostojno komuniciranje v objektih, kjer ni zemeljske linije, ali kot podporo zemeljski liniji, ko delujejo samo v primeru prekinitve. Ločimo dve skupini komunikatorjev: prva simulira delovanje telefonske linije in deluje povsem enako kot prenos prek klasične zemeljske linije, druga pa so komunikatorji z alarmnimi vhodi in izhodi. Prvo skupino komunikatorjev večinoma uporabljajo alarmne centrale, komunikatorji v drugi skupini pa omogočajo uporabo tudi na drugih področjih.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
GSM GSM samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
komunikatorji komunikator samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
za za predlog; tožilnik
prenos prenos samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
alarmnih alarmen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, rodilnik
sporočil sporočilo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
na na predlog; mestnik
trgu trg samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
od od predlog; rodilnik
leta leto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
1999 1999 glavni števnik; arabski zapis
Do do predlog; rodilnik
danes danes splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
tehnologija tehnologija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
delovanja delovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
bistveno bistveno splošni prislov; nedoločena stopnja
spremenila spremeniti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
cenovno cenovno splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
sprejemljivi sprejemljiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
Uporabljajo uporabljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
za za predlog; tožilnik
samostojno samostojen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
komuniciranje komuniciranje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
v v predlog; mestnik
objektih objekt samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
kjer kjer podredni veznik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
zemeljske zemeljski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
linije linija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ali ali priredni veznik
kot kot podredni veznik
podporo podpora samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
zemeljski zemeljski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
liniji linija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
ko ko podredni veznik
delujejo delovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
samo samo členek
v v predlog; mestnik
primeru primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
prekinitve prekinitev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Ločimo ločiti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
dve dva glavni števnik; besedni zapis, ženski spol, dvojina, tožilnik
skupini skupina samostalnik, občno ime; ženski spol, dvojina, imenovalnik
komunikatorjev komunikator samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
prva prvi vrstilni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, imenovalnik
simulira simulirati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
delovanje delovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
telefonske telefonski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
linije linija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
deluje delovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
povsem povsem splošni prislov; nedoločena stopnja
enako enako splošni prislov; nedoločena stopnja
kot kot podredni veznik
prenos prenos samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
prek prek predlog; rodilnik
klasične klasičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
zemeljske zemeljski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
linije linija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
druga drug zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
komunikatorji komunikator samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
z z predlog; orodnik
alarmnimi alarmen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, orodnik
vhodi vhod samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
in in priredni veznik
izhodi izhod samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
Prvo prvi vrstilni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, tožilnik
skupino skupina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
komunikatorjev komunikator samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
večinoma večinoma splošni prislov; nedoločena stopnja
uporabljajo uporabljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
alarmne alarmen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
centrale centrala samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
komunikatorji komunikator samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
drugi drug zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, mestnik
skupini skupina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
pa pa priredni veznik
omogočajo omogočati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
uporabo uporaba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
tudi tudi členek
na na predlog; mestnik
drugih drug zaimkovni števnik; besedni zapis, srednji spol, množina, mestnik
področjih področje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 2003
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Dnevnik
avtor: neznani novinar