Ob povprečni predstavi nekaterih nosilcev igre pri gostiteljih je bil Boštjan Ficko mož odločitve (ob bok mu velja postaviti izjemnega strelca Vedrana Zrnića). Kapetan Prul 67 je pametno vodil igro svojega moštva in zabijal, ko je bilo to najbolj potrebno. Zato pravzaprav ni čudno, da so bili v obeh taborih po koncu tekme kar nekoliko razočarani. V celjskem zato, ker jim ni uspelo uveljaviti razlik v kvaliteti posameznikov. Ta bi jih pravzaprav morala odpeljati do zmage. Miro Požun ima namreč na klopi toliko igralcev, da je z njimi sposoben narekovati oster ritem igre. Posamezniki v Prulah 67 so zatajili, kar trenerja Bojana Čotarja navdaja z optimizmom. Še posebej zato, ker je njegovo moštvo 53. minut igralo brez poškodovanega Vladimirja Matovića (postavni reprezentant SČG najbrž ne bo igral niti v nedeljo proti turškemu prvaku Askiju). Andrej Kastelic je v zadnjem napadu zadel vratnico (strel iz igre 8-3), Ognjen Backovič (strel iz igre 15-5) je imel preslabo realizacijo, a je zato cel drugi polčas odigral obrambo z dvema izključitvama. Nenad Štrbac je imel prav tako slabo realizacijo (strel 7-2)... Pristop, borbenost in nepopustljivost se je Ljubljančanom ob koncu izplačala, na razveljavljeni zadnji zadetek pa velja čim prej pozabiti. Prulčani so z velikim motivom uspeli nadoknaditi razliko v kvaliteti in zato so spet pridobili simpatije gledalcev. Toda obojim v nedeljo ne bo lahko. Liga prvakov je pač druga zgodba.