glavnem kar odprle vedeževalske linije. Tako da moram reči, da so se veliko naučile. Potem pa je praksa. Knjiga sama ali pa literatura lahko da podlago, doktrina pa je potem tista, ki daje … Knjiga ni dovolj, da se iz nje naučiš vedeževanja? Knjiga je dober pripomoček. Toda potrebna je vaja, vaja, vaja … Svetujem, da zvečer ali zjutraj potegnejo eno karto in sami ugotavljajo, kaj jim ta karta sporoča. Čez dan opazujejo, kaj se dogaja, in zvečer naredijo zaključek. Tako se je najlažje učiti in tako se spoznaš z energijo karte. Tisto, kar sem zapisala v knjigi, je osnova, ne moreš pa biti vedeževalec, če bereš iz priročnika. Vedeževanje je intuicija. Zato organiziram delavnice, kjer odpiramo empatične čute. Torej najprej obdelamo »ciganke«, to je prvi del učenja vedeževanja, potem pa gremo naprej in odpiramo čute. Tako, da odpiramo tretje oko, kronsko čakro, srčno čakro, slušne centre … Smo vsi sposobni prerokovati? Vsi imamo ta talent. S tem, da seveda neka določena mera simpatije do ljudi mora biti. Prva stvar je imeti rad ljudi, druga stvar pa je, da tem ljudem znaš prisluhniti. To se pravi, da si toliko širok, da dejansko nimaš obsodb, nimaš mere. Jaz karkoli slišim na drugi strani, nikoli ne tehtam, ali je to prav, ali je to narobe, ali je to dobro, ali je to slabo. Ljudje smo sestavljeni iz vsega in živemu človeku, jaz pravim, se vse zgodi. Tako da prva stvar je, da moraš res imeti rad ljudi in imeti razumevanje za zelo različne situacije. In seveda gre tudi za etiko. So vprašanja, tudi taka, ko je treba biti zelo pazljiv. Denimo, ko žena sprašuje, kdaj ji bo umrl mož … no, moraš imeti res občutek, da tako gospo na nek tak lep način potolažiš, pobožaš, ker veste, to je vse iz centra strahov. Tako da ne smeš obsoditi, ampak dejansko na drug način pristopiti in ji poskušati pomagati. Sprašujejo tudi kakšne nenavadne zadeve? Da.