iger, pa kri naj šprica v potokih, da bom domov prinesel dobre fotke in čakanje ne bo povsem zaman, ” sem se še naprej jezil in nekoliko pretiraval, Jana pa je zraven kimala in se popolnoma strinjala. Tudi ona ni čutila prav nobene simpatije do ljudi, ki so nama onemogočili vrnitev v Italijo in naprej proti domu. Prvič v življenju sem bil, seveda iz sebičnih razlogov, povsem na strani policije, pa še takrat me je razočarala, saj se žandarji niso zganili niti, ko so protestniki na cesto prikotalili nekaj avtomobilskih gum, jih polili z bencinom in zažgali, da je postalo vse skupaj podobno izgredom na vedno vročem Bližnjem vzhodu, nebo nad Bastijo pa je bilo naenkrat zlovešče črno. / dalje Nace Novak