Ljudski reki skrivajo večne modrosti, tudi tisti, da mora vsak umreti in da ni še nihče prišel nazaj, da bi poročal; pa vendar je v zadnjem času vse več pričanj, ki to demantirajo, razne tibetanske in egipčanske knjige mrtvih in spisi o zagrobju in obsmrtnih izkušnjah so povsem običajno novodobno branje. Profesor Pucihar, biolog, entomolog, razen tega, da je odkril in poimenoval endemnega govnača, drekobrbca, pa da je bil profesor Zorana Hočevarja in da dopisuje v revijo Science, o njem ne vemo dosti, je do zadnjega vlakna vdan znanosti, ki ji je žrtvoval vse, luksuz, spolnost, vse; kar popisuje, je sam in zares doživel, vendar so se na založbi previdno – v primerjavi s sestrskimi založbami za mejno znanost, kjer takšna pričevanja objavljajo v znanstvenih zbirkah – previdno ogradili in pisanje uvrstili med fikcijo.