tako z matico kot z zamejstvom v Italiji… Leta 1984 smo se predstavniki vseh sestrskih založb srečali pri kiparju Goršetu v Svečah. Bilo je to prvo srečanje, od takrat pa smo veliko sodelovali, in sicer tudi z GMD, naj omenim le knjigo o slovenskih likovnikih v zamejstvu ter Peterletovo. Prav Lojze Peterle je na eni izmed predstavitev spominov dejal, da Evropa ne nastaja v Bruslju, temveč pri takih projektih. Mislim ,da bi morali na vseh področjih združevati moči, kar zadeva založništva pa sem prepričan, da bi morali kot zamejske založbe najti eno skupno obliko distribucije za slovenski trg. Naša prodajna in distribucijska mreža v Sloveniji bi lahko služila kot začetek širše zastavljene distribucije. V času globalizacije, o kateri vsi veliko govorijo, bi bilo to tudi potrebno. Pred leti smo sicer začeli izdajati skupno revijo Zvon, vendar mislim, da nas je ta izkušnja obogatila z razumevanjem, kako je potrebno znati uskladiti različne poglede in odgovornosti v takem mikroglobalnem projektu. Kako gledate na sedanje stanje slovenske kulture na Koroškem? Mislim, da koroški Slovenci gledajo na kulturo podobno kot Nemci, to pomeni, da je nogomet važnejši od kulturnega ustvarjanja. Na literarnem področju žal še ni nasledstva za generacijo Lipuša in Januša... Mladje je bila kot literarna delavnica prisiljena zapreti vrata tedaj še številnim mladim piscem zaradi finančnih problemov ter zaradi dejstva, da se je zadnje vodstvo te revije popolnoma izoliralo od osrednjih kulturnih organizacij. Sedaj, v času, ki ga označujemo kot čas novih priložnosti skupne Evrope, pa se koroški Slovenci premalo pojavljamo tudi v samem slovenskem kulturnem prostoru. Izjema je morda prav Mohorjeva založba, ki načrtno prireja prireditve tudi v Sloveniji in je zato vidna in prisotna. Mislim, da