Terry je v sestrski sobi zadovoljno pripravljala čaj za otroke, zraven pa še kavico zase in za kolegice. Prinesla je domače piškote, ki jih je kupila v pekarni na poti v službo. Dišali so po vanilji in bili videti prav slastni. Naslanjala se je na pult in čakala, da pridejo še druge in da bodo skupaj popile kavo in si zraven privoščile kakšen piškot. Morda bo prišel tudi profesor, njen ljubimec, ki je bil danes tako dobre volje. Ko ga je srečala kmalu po tistem, ko je prišel, si je brundal otroško pesmico. Ni si mogla kaj, ne da bi ga vprašali, ali mu gredo po glavi otroci. Presenečeno jo je pogledal in bil videti skrivnostno zamišljen.