"Nič ne skrbite, sestra, umaknila se vam bom. Vaš zaročenec ne bo nikoli več niti slišal zame," je zahlipala s tistim drobcem cinizma, ki ga je premogla. Takoj je odšla iz sestrske sobe. Oddahnila si je, ko ji je glavna sestra brez odlašanja dovolila, da gre domov. Dobila je celo dovoljenje, da izkoristi nekaj dni dopusta. Pozneje, je sklenila Terry, bo samo še poslala svojo odpoved in zadeva bo dokončno urejena. Odšla je domov, sedla na kavč in podvila nogi pod sebe. Pokrila se je z volneno oddejo, a jo je še kar naprej vneto tresel mraz. Pomislila je na Sama. Misel na pasjega mladiča pa je bila, kot da bi dvignil zapornice. Začela je neutolažljivo jokati. Ni mogla misliti, kar hlipala je, dokler ni vsa mokra od solz zaspala. Zbudila se je, ko je pozvonil telefon. Ni ga hotela dvigniti. Zdelo se ji je, da ve, kdo jo kliče.