Po noviciatu je bila poslana na Prevalje, kjer so Marijine sestre delale v župnišču. Dobila je službo v vrtnariji, kjer je morala od sodelavk pretrpeti veliko žaljivk samo zato, ker so vedele, da je globoko verna – v povojnem času so se morale sestre preobleči v civilno obleko. Od tam je tudi nosila pakete duhovnikom v zapore. Ni bilo lahko, a s. Mirjam je zaupala v moč molitve. Tudi v kasnejših letih jo je prav molitev ohranjala na poti za Jezusom. Kot mlado sestro so jo poslali v Osijek, kjer je hodila streč bolnikom na njihove domove. 1950. leta se je zaposlila v domu za ostarele v Apatinu, nekaj let kasneje v Somboru, kjer je bila postavljena tudi za predstojnico sestrske skupnosti, 1961 pa se je vrnila v Slovenijo v Dom počitka v Loko pri Zidanem Mostu, kjer se je tudi upokojila.