Vsak trgovec razdeli svoje vire po zdravi pameti. Če se zaveda, da ima težave z izdelkom, se mora osredotočiti na kupce, ki že so, in na izboljšanje kakovosti izdelka. Drugi očitek je tudi, da se ne ukvarjamo s predstavljanjem portfeljskih naložb. Kolikor mi je znano, se sestrske organizacije v tujini ne ukvarjajo s tem, temveč imajo le dopolnilno informacijo, ki pa jo posreduje tudi naš urad. Svetovna banka nam je svetovala, da mora biti prednostna naloga urada kakovostna storitev za potencialne in že obstoječe tuje vlagatelje v podjetjih, dajanje signalov drugim ministrstvom, da izboljšamo izdelek, in šele tretja prioriteta sta marketing in promocija. Ni res, da nič ne delamo. Med 5 in 10 tisoč podjetjem vsako leto pošljemo gradivo, sledi telefonski marketing, sodelujemo na okroglih mizah, seminarjih, imamo spletno stran. S sredstvi, ki so na voljo, naredimo, kar je mogoče. Letos bomo imeli še manj proračunskih sredstev kot lani. Za spodbujanje tujih naložb smo dobili 40 milijonov tolarjev, denarja iz programa Phare pa nimamo več. Postati moramo država poslovnih priložnosti, sicer lahko mečemo denar za promocijo skozi okno.