Prevzemna družba ni zavezana zagotoviti svojih deležev (torej ne novih, ne lastnih), kadar so iste osebe (imetniki deležev) v enakem razmerju udeležene v kapitalu prevzemne in v kapitalu prevzete/prenosne družbe, razen če bi bila s tem prekršena prepoved vračila vložka ali prepoved oprostitve dolžnosti vplačila vložkov (prva alineja drugega odstavka 519. člena ZGD). Določba, ki korenini v avstrijskem pravu, Prva točka drugega odstavka § 224 aAktG. Zametek tega pravila so bile pred uveljavitvijo nove koncepcije prava statusnih preoblikovanj v Avstriji določbe točke (e) prvega odstavka § 1 StruktVG, ki so omogočale nepovečanje osnovnega kapitala, kadar so vsi deleži prevzete in prenosne družbe pripadli isti osebi. Iz tega sta teorija in judikatura izpeljali pravilo, ki pri združevanju sestrskih družb omogoča prevzemni družbi, da ne poveča osnovnega kapitala zaradi kapitalske izvedbe pripojitve; Kastner/Doralt/Nowotny5, 327 nn. ureja položaje v zvezi s pripojitvijo/delitvijo s prevzemom po horizontalni osi, saj gre za prenos premoženja z ene sestrske na drugo sestrsko družbo, v kapitalu katerih so v enakem razmerju udeležene iste osebe (merger side-stream). Primer: oseba A je v osnovnem kapitalu družb X in Y udeležena v 100 odstotkih oziroma so v posesti osebe A vsi deleži družb X in Y. Po splošnih pravilih bi prevzemna družba sicer lahko za čisto vrednost prenesenega premoženja prevzete/prenosne družbe imetniku deležev te družbe zagotovila svoje (nove ali lastne) deleže in mu jih izročila, vendar je za razmerje značilno, da je ta oseba hkrati tudi že imetnik deležev prevzemne družbe. V teh okoliščinah ni potrebno, da bi imetniku deležev prevzete/prenosne družbe prevzemna družba zagotavljala svoje deleže, saj se v ekonomskem smislu njegov položaj ne spreminja: v višini prenesene čiste vrednosti premoženja prevzete/prenosne družbe se povečuje bilančna vrednost deležev prevzemne družbe, ki jih že ima. Čeprav se premoženjski položaj imetnika deležev prevzete/prenosne družbe ne spreminja, prihaja vendarle do pomembnih pravnih posledic, če prevzemna družba zagotovi deleže ali pa jih ne zagotovi. Primer: oseba A je v kapitalu družb X in Y udeležena v 100 odstotkih. V posesti osebe A so tako vsi deleži družb X in Y. Družba X je v kapitalu družbe Z udeležena v 100 odstotkih, kar pomeni, da je udeležba osebe A v kapitalu družbe Z zgolj posredna. Če se pripojitev družbe Y (kot prevzete družbe) k družbi Z (kot prevzemni družbi) opravi brez zagotovitve deležev prevzemne družbe, potem v organogramu ostane le oseba A s 100-odstotno neposredno kapitalsko udeležbo v družbi X, ta pa je 100-odstotno neposredno kapitalsko udeležena v prevzemni družbi Z: oseba A v kapitalu prevzemne družbe Z neposredno še vedno ni udeležena. Če pa se pripojitev družbe Y (kot prevzete družbe) k družbi Z (kot prevzemni družbi) opravi z zagotovitvijo deležev prevzemne družbe v korist imetnika deležev prevzete družbe (oseba A), ima opravljena pripojitev za posledico vzpostavitev neposredne udeležbe osebe A v kapitalu prevzemne družbe Z.