Gori je res narejen v duhu te režiserjeve izjave. To je torej tako imenovana trpka komedija, ki jo bosanski režiserji sploh dobro obvladajo. Dogaja se v bosanskem mestecu Tešanj, kjer lokalni mafijec trguje tako s cigaretami kot z ženskami in pri tem dobro sodeluje s policijo, župan pa je zmedeno revše, pripravljeno na vsako korupcijo. Tu sta še mladi gasilec, ki se razveseli srečanja s prijateljico, a ta kmalu zatem stopi na mino, in njegov oče (Bogdan Diklić), ki se pogovarja z duhom mrtvega sina in nazadnje poskrbi za eksplozijo, zaradi katere je mestece prikrajšano za obisk Billa Clintona, na katerega se je tako pripravljalo. Seveda so od tega pričakovanja velikega obiska pomembnejši obrobni, epizodni prizori, v katerih pridejo na dan resnične podrobnosti povojnega življenja bosanskega mesteca, in to zlasti tiste, v katerih še vedno odmeva neznosna lahkotnost ubijanja (ponazorjena oziroma aktualizirana z ubojem lokalnega mafijca), zaradi katere je tudi sožitje med Srbi in Bošnjaki mogoče le na način Potemkinove vasi. V filmu je kar nekaj trenutkov, ko poskuša poleteti kot lahkotna komedija, toda med njimi se nenehno plazi senca smrti in mučnih spominov, ki komedijo pritiskajo k tlom. (zv) Slovenija - Hrvaška 0:1 (0:0)