Teorij in poluradnih informacij o tem, kaj je v ozadju zahteve Aleša Primca, je seveda cela vrsta. Najpogostejša je tista, po kateri je samomorilski incident povzročila politična konkurenca. Slabost te teorije je, da z najbolj mračnim razpletom, če bi torej SLS ostala pred parlamentarnimi vrati, tudi tekmici ne bi pridobili prav veliko. Malo verjetno je, da bi zvesti volivci SLS množično prestopali k SDS in Novi Sloveniji, še posebno s senco suma, da so prav konkurenti zakrivili »notranji udar« v stranki v najbolj usodnih dneh. Res je, da bo za prvo mesto štel vsak glas, toda SDS se krog potencialnih koalicijskih partnerjev nevarno oži; štiri od devetih strank so že napovedale, da nikakor ne gredo v vlado z Janševimi demokrati. SLS bi tako lahko imela pomembno vlogo. Morda bi Janša s Šrotom res težko sklepal zavezništvo, toda če bi se po volitvah vodstvo SLS spremenilo (Šrot napoveduje, da bo odstopil, če bo stranka dosegla slab rezultat), bi šlo laže. Z ministroma Podobnikom in Žerjavom je, denimo, predsednik vlade prav zgledno sodeloval.