Čez štiri dni sem se s svojimi spremljevalci že vozil ob obali proti Cotonouju, nazaj v 'civilizacijo'. Obkrožal nas je čudovit palmov gozd. »Bon soir, yowo!« »Dober večer, belec,« so klicale številne družine, ki so imele piknik v senci pod palmami. Če bi ostal dlje, bi mi šlo verjetno na živce, tako pa … bila je nedelja, vračal sem se domov in vse je bilo v redu. Prvič, odkar sem prišel, nisem bil več prepričan, da se bom še kdaj vrnil. Premišljeval sem o Mahounonu, Kpassenonu, otrocih, ženskah … v ušesih mi je odmevala glasba, v kosteh sem čutil neko čudno energijo. Videl sem dovolj.