Sin David ima epilepsijo ter cerebralno paralizo. Je pokreten, vendar se zelo težko giblje, ker ima težave tudi s telesno težo, kar je delno povezano z nepravilnim delovanjem hormonov. Največja ovira pri gibanju pa so zanj stopnice. Živimo v bloku brez dvigala v 3. nadstropju. Večino časa preživiva doma v stanovanju, dneve na morju pa sva preživela večidel zunaj v senci pod lipo. David je užival, ko je gledal morje, čolne in ladje. Kopati se nisva mogla, ker je dostop do plaže mogoč samo po stopnicah, zato pa je sin Mitja užival v kopanju in ribolovu. Z Juretom sta postala prava prijatelja. Lepo smo se počutili z družino iz Portoroža. Zato se tej enkratni, dobri in prijazni družini iz srca zahvaljujem. Ponosna sem na to, ker lahko povem, da so tudi pri nas še ljudje, ki radi pomagajo drugim in so nesebični. Želim si, da bi čim več ljudi zvedelo za to humano dejanje, in mogoče se bodo tako odprla še kakšna vrata. S takim dejanjem bi osrečili še kakšno mamo samohranilko ali družino, ki si drugače težko privošči dopust.