Prišli smo že skoraj na vrh gore. Ozrl sem se nazaj, da bi videl, ali so z menoj vsi fantje. Na žalost sem bil skoraj sam. Od vseh mojih fantičev so ostali samo trije ali štirje. Pogledal sem navzdol. Videl sem jih raztresene po gori; eden je med skalami iskal polže, drugi je zbiral cvetlice brez vonja, drugi je nabiral divje sedeže, spet drugi je tekal za metulji; kakšen je mirno ležal, da bi si v senci pod drevesom odpočil. Začel sem kričati na ves glas, mahati z rokami, klicati jih po imenu drugega za drugim. Nekaj jih je prišlo, tako da se jih zbralo okoli mene kakih osem. Drugi so se še naprej ukvarjali s svojimi drobnarijami. Nikakor nisem hotel iti v nebesa z le nekaj fanti, zato sem se odločil, da bom šel iskat uporneže.