In Taras se ni. Navkljub Dominikovemu besedovanju, ki je bilo izvrstno, Dominik nikoli ni rekel dobro, odlično, najboljše, zmeraj je rekel izvrstno, kadar se mu je kje zgodilo nekaj, kar mu je bilo res všeč. Celo korak, ki sem ga naredil naravnost, ko sem bil pijan, je bil naravnost in izvrsten. Beseda bankrot, ki je v svojem pomenu prihajala iz Tarasovih ust tako dokončno, ga niti malo ni porazila, bila je samo nov velik vzgon za nadaljnja dejanja. Dominik je vedel, da tak vzgon potrebuje zato, ker je bil Taras človek, ki mu delo za pisalnim strojem ni bilo vsakdanje opravilo, bil je čisti trans, črke na stroju pa magični znaki. Z neverjetno vztrajnostjo so se kakih 16 ur na dan prelivale v velike magične miselne in duhovne tvorbe in vladale potem najprej Tarasu povsem in potem še vsemu svetu. To bi se s takim potovanjem prestavilo v nedogled, nedogled pa je bil za Tarasa že naslednji teden. In temu se je Taras gora upiral do nezavesti, Taras gora pa je bil vsaj zame od takrat, ko sem ga kakih pet let pozneje videl sedeti na obzidju velike Kule v Jajcu, ravno ob času, ko je nad dolino Neretve zahajalo sonce, in Taras je sedel tako, da je bil Taras gora in sonce za Tarasom goro tako, da je njegova senca padala čez vso dolino Neretve in je bil vsaj kako uro prej v dolini mrak.