Vzhodni veter, ki se je proti jutru okrepil, je prinesel Ihto pred pravljično mestece Trapani. Z jutranjim soncem obsijane stare hiše se dvigajo iz vode, kot da ne bi stale na kopnem. Mesto straži slikovita gorata pokrajina. Dolge jutranje sence padajo čez pročelja starinskih hiš, na katerih ni videti sledu moderne civilizacije. Kakšna škoda, da nas čas tako preganja in se ne moremo ustaviti na krajšem ogledu. Zrak je predrlo tuljenje sirene. Z manjše barke, ki je plula s polno hitrostjo proti nam, so nam divje mahali. Kaj je zdaj to? Policija ali kaj? Ni bila policija, ampak ribiči. Zadnji trenutek smo se umaknili mreži. V Jadranu boste redko naleteli na mrežo razprostrto vse do površine. V Italiji je očitno drugačna praksa. Ribiške barke noč in dan stražijo mreže in odganjajo plovila. Prepluli smo dodatno miljo in pol in na koncu mreže pomahali ribičem. Z dvignjenim špinakerjem smo objadrali zahodni del Sicilije in pri Marsali obrnili Ihto proti vzhodu. Kljub majhni zalogi goriva nismo pristali, ampak smo jadrali naprej do antič nih templjev v Selinuntu - mestu, ki so ga Kartažani popolnoma uničili, prebivalstvo pa zmasakrirali. Ker mestece nima pomola, smo morali sidrati pred obalo. S pomožnim čolnič kom smo se odpravili na obalo, kjer nas je presenetila megla in močan veter, tako da smo ogled skrajšali na vsega eno uro. Skozi meglo smo odpluli proti Sciacci, kjer smo zvečer istega dne pristali v marini v urejenem pristanišču. Pravo nasprotje Palerma in Regio Calabrie. Privoščili smo si večerjo v simpatič ni restavraciji s pogledom na morje. Zraven smo dobili najslabše vino, kar ga je kdaj kdo poskusil. Bljak.