In takole: nad mojo mizo je Henry Rollins. Nekega dne se je njegova fotografija pojavila v redakciji in v tistem hipu, ko sem jo zagledala, je bilo jasno, da bo končal pri meni. Henry sedi na odru. Noge ima razkrečene, oblečen je le v črne kratke hlače. Desno roko upira ob desno bedro taka napol poza Rodinovega misleca. Mišičast intelektualec. Lep in pameten, a ne? V levi roki ima mikrofon. Na njegovem obrazu v profilu je zamaknjen izraz glasbene meditacije. Rahlo odprta usta, zaprte oči. Desna roka je tetovirana. Mišice njegovega torza so napete, sence padajo ravno tako, da je relief njegovega života megastičen, čeprav se zdi, da se tam na desnem boku nabira nekaj malega maščevja. Ravno dovolj, da ni popoln, ampak realistično mesen. Na prsih ima le nekaj dlačic. Ne vem, ampak meni se zdi seksi. In ker je poleg Henryja še fotografija klasične Citroënove žabe, se kvalificiram za pravo pleh pičko, a ne?