Če bi Italija in Hrvaška razglasili izključno ekonomsko območje (EEZ) v Jadranskem morju, bi se del, ki je zdaj odprt, spremenil v italijanski in hrvaški gospodarski pas. S tem bi Hrvaška zbrisala tako imenovani dimnik, ki v še ne ratificiranem sporazumu v bočni razmejitvi zagotavlja neposreden dostop do odprtega morja. Dr. Miha Pogačnik, direktor Inštituta za evropsko pravo, je v intervjuju za Mag dejal, da bi v primeru hrvaške razglasitve gospodarskega območja morala isto storiti tudi Slovenija. Med državi je legla temna senca nezaupanja, ki se krepi vse od takrat, ko je hrvaški premier Ivica Račan naredil križ čez obmejni sporazum, o katerem se je dogovoril z Janezom Drnovškom. O pobudi našega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, da bi po vzoru skandinavskih držav s Hrvaško skovali strateško partnerstvo, skoraj ni več vredno govoriti. Po mnenju poznavalcev je Hrvaška prepričana, da lahko, opirajoč se na obljube o članstvu v EU v svežnju z Romunijo in Bolgarijo, zdaj prevzame štafetno palico vodilne države v jugovzhodni Evropi in se reši jugoslovanskega okvirja.