»Vročino zelo težko prenašam, tako da mi prav prija, da se vsaj ponoči malce shladi,« nam je zaupala Angela Žbogar, ki je skupaj z drugimi stanovalci doma minuli teden uživala pod senčniki na vrtu. Čas so si krajšali z različnimi dejavnostmi, za zabavo pa so jim igrali na harmoniko. Kot pravi, ji v vročini najbolj prija spiti kaj kislega, prileže pa se tudi kakšen sladoled. Kljub vročini pa je bila dobro razpoložena Ivanka Žumer: »Tu, v družbi, vročino bolje prenašam kot doma. Sicer pa je tudi v stanovanju vroče, na terasi bi lahko celo jajca spekla.« Marija Marcina zavetje pred vročino najraje poišče pod drevesi. »Tu se najbolje počutim. Sicer pa imam toploto raje kot mraz, saj mi pogreje kosti.« S tem se strinja tudi Frančiška Mencin, ki pravi, da ji tako vreme zelo ustreza. »Imam zelo 'prehlajene' noge, zato se v vročini bolje počutim, saj mi drugače vsaka sapica škoduje.« Ko je najbolj vroče, čas preživlja v sobi ob kvačkanju in branju, žejo pa si teši predvsem z vodo. Tudi delovna terapevtka v kranjskem domu upokojencev Vida Globočnik ugotavlja, da starejši vroče dneve celo lažje prenašajo kot mrzle, saj jih rado zebe. »Sicer pa se dopoldne, ko še ni tako vroče, zadržujejo v senci na vrtu, tudi na kakšen sprehod gredo. Potem se umaknejo v sobe ali klimatizirane skupne prostore. Ven spet pridejo proti večeru, ko najraje posedajo pred vhodom, kjer se največ dogaja.«

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Vročino vročina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
težko težko splošni prislov; nedoločena stopnja
prenašam prenašati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
tako tako priredni veznik
da da podredni veznik
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
prav prav členek
prija prijati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
vsaj vsaj členek
ponoči ponoči splošni prislov; nedoločena stopnja
malce malce splošni prislov; nedoločena stopnja
shladi shladiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zaupala zaupati glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, ženski spol
Angela Angela samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Žbogar Žbogar samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
skupaj skupaj splošni prislov; nedoločena stopnja
z z predlog; orodnik
drugimi drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, orodnik
stanovalci stanovalec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
doma doma splošni prislov; nedoločena stopnja
minuli minul deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
teden teden samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
uživala uživati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
pod pod predlog; orodnik
senčniki senčnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
na na predlog; mestnik
vrtu vrt samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
Čas čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
krajšali krajšati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
z z predlog; orodnik
različnimi različen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, orodnik
dejavnostmi dejavnost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
za za predlog; tožilnik
zabavo zabava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
pa pa priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
jim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, dajalnik, klitična naslonskost
igrali igrati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
na na predlog; tožilnik
harmoniko harmonika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Kot kot podredni veznik
pravi praviti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
ji on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
v v predlog; mestnik
vročini vročina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
prija prijati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
spiti spiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
kislega kisel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
prileže prileči glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
pa pa priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
tudi tudi členek
kakšen kakšen vprašalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
sladoled sladoled samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
Kljub kljub predlog; dajalnik
vročini vročina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, dajalnik
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
dobro dobro splošni prislov; nedoločena stopnja
razpoložena razpoložen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
Ivanka Ivanka samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Žumer Žumer samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Tu tu splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; mestnik
družbi družba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
vročino vročina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
bolje dobro splošni prislov; primernik
prenašam prenašati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
kot kot podredni veznik
doma doma splošni prislov; nedoločena stopnja
Sicer sicer členek
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tudi tudi členek
v v predlog; mestnik
stanovanju stanovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
vroče vroč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
na na predlog; mestnik
terasi terasa samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
celo celo členek
jajca jajce samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
spekla speči glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
Marija Marija samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Marcina Marcina samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
zavetje zavetje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
pred pred predlog; orodnik
vročino vročina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
najraje najraje splošni prislov; presežnik
poišče poiskati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
pod pod predlog; orodnik
drevesi drevo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, orodnik
Tu tu splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
najbolje dobro splošni prislov; presežnik
počutim počutiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
Sicer sicer členek
pa pa priredni veznik
imam imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
toploto toplota samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
raje raje splošni prislov; primernik
kot kot podredni veznik
mraz mraz samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
saj saj priredni veznik
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
pogreje pogreti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kosti kost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
S z predlog; orodnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, orodnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
strinja strinjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
tudi tudi členek
Frančiška Frančiška samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Mencin mencin samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
pravi praviti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
ji on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
vreme vreme samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
ustreza ustrezati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Imam imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
prehlajene prehlajen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
noge noga samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
zato zato priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
v v predlog; mestnik
vročini vročina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
bolje dobro splošni prislov; primernik
počutim počutiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
saj saj priredni veznik
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
drugače drugače splošni prislov; nedoločena stopnja
vsaka vsak celostni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
sapica sapica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
škoduje škodovati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
Ko ko podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
vroče vroč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
čas čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
preživlja preživljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
v v predlog; mestnik
sobi soba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
ob ob predlog; mestnik
kvačkanju kvačkanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
branju branje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
žejo žeja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
pa pa priredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
teši tešiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
predvsem predvsem členek
z z predlog; orodnik
vodo voda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
Tudi tudi členek
delovna deloven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
terapevtka terapevtka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
kranjskem kranjski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
domu dom samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
upokojencev upokojenec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
Vida Vida samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Globočnik Globočnik samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ugotavlja ugotavljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
starejši star splošni pridevnik; primernik, moški spol, množina, imenovalnik
vroče vroč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
dneve dan samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
celo celo členek
lažje lahko splošni prislov; primernik
prenašajo prenašati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
kot kot podredni veznik
mrzle mrzel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
saj saj priredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
rado rad splošni prislov; nedoločena stopnja
zebe zebsti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Sicer sicer členek
pa pa priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
dopoldne dopoldne splošni prislov; nedoločena stopnja
ko ko podredni veznik
še še členek
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
vroče vroč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
zadržujejo zadrževati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
v v predlog; mestnik
senci senca samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
na na predlog; mestnik
vrtu vrt samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
tudi tudi členek
na na predlog; tožilnik
kakšen kakšen vprašalni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
sprehod sprehod samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
gredo iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
Potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
umaknejo umakniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
v v predlog; tožilnik
sobe soba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ali ali priredni veznik
klimatizirane klimatiziran deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
skupne skupen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
prostore prostor samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
Ven ven splošni prislov; nedoločena stopnja
spet spet splošni prislov; nedoločena stopnja
pridejo priti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
proti proti predlog; dajalnik
večeru večer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik
ko ko podredni veznik
najraje najraje splošni prislov; presežnik
posedajo posedati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
pred pred predlog; orodnik
vhodom vhod samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
kjer kjer podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
največ največ splošni prislov; presežnik
dogaja dogajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
zapri
vir: Gorenjski glas
leto nastanka: 2008
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Kranjski glas : časopis občine Kranj
avtor: neznani novinar