Nejca je zaskrbelo. Če bosta papan in maman svetila pri njih, se lahko poslovi od krvne prisege pri starem mlinu. Še huje, ko ga maman prižame k sebi, se lahko poslovi od dihanja. Najbolje, da jo malce ohladi. Počakal je, da je papi odzumbal skozi vrata. Bratu je odvil sedež na kolesu, potem pa je iz predala izmaknil vodne balone. V hiši je bilo pet umivalnikov, iz katerih je štrlelo prav toliko pip, če odštejemo vrtno cev. Ampak maman si je roke navadno umila kar v kuhinji, z detergentom za pomivanje posode, ker se ji ni ljubilo po stopnicah v kopalnico. Medtem ko je maman jemala dih Borisu in Aziju ter klicala svojega najljubšega vnuka, se pravi Nejca, in je papan ravno iskal senco na vrtu, je Nejc na vse vodovodne pipe nataknil balone. Za vsak primer. Odvil je ventile in iz kuhinje zbrisal v trenutku, ko je maman s po enim vnukom na vsakem boku primarširala k svojemu najljubšemu umivalniku. Balon je bil v trenutku poln, voda je brizgnila na vse strani. Z mamaninih las in obleke je teklo kot sredi cunamija, pod njo se je zbiral ribnik z ribami na dopustu, za njo pa besna papan in papi, ki sta v nič hudega slutečega Borisa srepela s pogledom nakurjenega purana. In verjemite, dragi moji, ni ga čez nakurjenega purana, ki se pripravlja, da te kljune v rit!