Očala so v tesni vezi z vrsticami, skrivnostno vodene od njih, silijo navzdol še brado in čelo, preko čela pa lase, tako da je človeška glava v paru z glavo svetilke, v katero se zdi, da lahko med svojim kimanjem trči, se opeče po čelu, telo pa je na več mestih prelomljeno. Očala je bilo ob vseh teh romanih in sklanjanju kajpada moč pričakovati. Pa tudi zaradi odbleskov belih senc na steni. Roka pomoči v beljak in spet se nekaj zapiše. Po površini belega kroga hodijo hitre sence, z roko v roki, prek knjige po vzglavniku do vznožja svetilke na omarici. Istočasno se čeljustne mišice obraza napenjajo in sproščajo, kot da mora misli strgati z neba in jih suvati pišoči roki. Nohti na prstih teh rok so zgrizeni, končajo se z belimi zarezami, kar ne nakazuje drugega kakor neko splošno nevrozo. Drugače je dlan majhna, okretna, deška po velikosti, z moško dlakavostjo.