"Vse je bilo kakor začaran krog najbolj grozljivega pekla, iz katerega nisem mogla pobegniti. Usodno sem bila ujeta v tista pošastna razmerja, najprej z očetom in pozneje z izvenzakonskim partnerjem. Kot senca krivde me je spremljala travma iz zgodnje mladosti, ko me je oče kaznoval tako, da mi je delal silo in potem to počel, kadar se mu je zahotelo. Če se mu nisem vdala, mi je grozil in me pretepal. Tepel je tudi mamo in brate. Najhuje pri vsem je bilo, da je mamo, ki mu je dala vse, tako poniževal. Bila sem premlada in preveč prestrašena, da bi komu povedala. Ko pa sem vendarle zbrala dovolj moči, mi ni nihče verjel. Resnica pa je samo ena - z lastnim očetom imam otroka, pa tega ne morem, nočem in ne znam razložiti svojemu otroku, ki me sprašuje, kje je oči in kdaj bo prišel. Saj tudi tega drugega očija ni več. Ti moji trije otroci pa tako potrebujejo očeta in varen dom. Pa nimam moči, ne sposobnosti, da bi jim dala vsaj tisto osnovno, kar potrebujejo - varno zavetje in ljubezen, saj so jo onečastili, še preden se je rodila.