Tako kakor se evropska komisija ne zanaša na obstoječe velike evropske tehniške univerze, temveč načrtuje mnogo večjo evropsko, mora tudi slovenska vlada sprevideti, da se iz takšne heterogene, pisane, večvedne strukture ljubljanske univerze ne more roditi preobražena miselnost. Do tega so prišli ne samo Američani, marveč zdaj tudi Evropejci. Prestolnica mora dobiti Tehniško univerzo Ljubljana, ki se bo usmerjala izključno v tehnologijo, ki bo tekmovala s sestrskimi nemškimi tehniškimi univerzami, ki se ne bo ozirala na druge počasnejše in drugače misleče fakultete in se bo bojevala za odličnost v globalnem merilu. Druge vede so pri tem samo balast, ki jo vleče nazaj s kompromisi, omahovanjem in neprožnostjo. Tega vprašanja si na ravni EU sploh ne zastavljajo. Kaj ima medicina skupnega s tehniškim napredkom in patentno situacijo? To so različni svetovi. Premika v oceni naših univerz na lestvici petstotih ne bomo dosegli brez specializacije – tudi Nemci priznavajo, da so splošne univerze z družboslovjem in humanistiko nekonkurenčne. Uspešne bodo lahko samo tehniške. Tudi tujih študentov bodo imele največ, na humanistiko jih ne bo. Avstrijci so že pred desetletji osamosvojili tehniko v samostojne univerze po nemškem vzoru, z novim zakonom o univerzah leta 2002 so povzdignili tudi tri medicinske fakultete v univerze. Po premiku v glavah bo treba rešiti strukturne probleme. Preden ne bodo urejeni ti načelni temelji, nima nobenega smisla govoriti o odličnosti Slovenije kot proizvodne, tehnološke in inovacijske prvokategornice. Vrteli se bomo okrog svoje sence iz preteklosti, ki se je spremenila v negibljivo pošast, kakor smo ugotovili že pred desetletjem na posvetu o univerzi s tedanjim rektorjem prof. Alojzom Kraljem, ki je bil tehnik in raziskovalec.