Kmalu zatem so se namreč začele težave. Osemintridesetega leta so se pričeli rojevati otroci. Najprej Mirko, potem pa Viktor, Fanika, Albinca in po vojni še France. Toda otroci za Albino niso bili problem, saj jih je večino povila kar sama, le pri dveh so ji pomagale ženske iz soseščine. Huje je bilo s tisto temno senco iz preteklosti, ki je visela nad mlado družino. Bilo pa je tako. Medtem ko se je France učil za mizarja v Karlovcu, se je ena od njegovih treh sestra poročila s Cenetom Škofljancem, ki je imel zaradi bančnih ropov večkrat orožnike za petami. Mati je tej hčerki prepustila posest in si izgovorila preužitek, a ga več let ni videla, zato je na sodišču testament spremenila. S tem si je nakopala hudo jezo, nasilnež Cene pa je javno grozil, da bo Franceta ubil.