Tudi ta zgodba o otrocih ima dve plati. Čeprav je bila v Damjaninem spominu še živa stiska zaradi ločitve staršev, se je spominjala tudi tega, kako je bilo doma, preden sta se starša razvezala. Prepiri, vpitje, tihe zamere in nenehno strupeno kritiziranje, ki se je občasno tako stopnjevalo, da bi lahko od napetosti v zraku kar eksplodirala. Takrat si je bolj kot vse želela, da bi napetost popustila, saj je za njo v senci stala temna uničevalna sila, sovraštvo in prezir, ki ju Damjana kot otrok ni znala odmisliti in se pred njima ubraniti drugače, kot da je bežala od doma k vrstnikom na ulico. Če je dobro pomislila, je začutila povezavo med to temno senco in hladom, ki je zadnje čase vel med njo in Janezom. Je to ista Senca iz preteklosti, nepredelan spomin, ki ga je prinesla s seboj iz otroštva, ali je bila tema posledica slutnje, da je Janez v mislih z drugo? Na to si ni znala odgovoriti. Toda njena odločitev bo morala upoštevati tudi to. Kaj, če se zmoti, prehitro odide, ko bi se dalo še kaj rešiti, potem pa prepozno spozna, da je bežala pred lastno Senco? Saj ji ne more ubežati, bolje se je z njo soočiti in posvetiti v njeno ozadje, dokler se ne bo razblinila. Čeprav se je bila vajena zanašati predvsem nase, bo soočanje s Senco nekaj, pri čemer bo potrebovala pomoč. Saj je že brala o skupinah in o terapevtih, ki pri tem pomagajo. V tej stiski si je zaželela pomoči. Že to, da bi se lahko komu izpovedala in v dialogu z njim lažje oblikovala odločitve, se ji je zdelo dobrodošlo. Zaželela si je tudi slišati, kako so podobne zaplete reševali drugi. Pa ne od ljudi, katerih usta so bila vedno polna kritike in nasvetov, ampak od ljudi, ki bi ji povedali po resnici, kako je bilo njim, ko so šli skozi podobne težave. Nenadoma se je zavedla, da pozna precej podobnih zgodb, a le površinsko. Kot da bi se vsi zarotili in poskušali v stiski delovati močno (tisti, ki so odšli) ali pametno (tisti, ki so ostali). Globina njenih čustev, velikost izgube in usodnost trenutka za njeno življenje, vse to je bilo veliko pregloboko, da bi se dalo stlačiti v eno od možnosti. V vsakem primeru, naj se odloči tako ali drugače, bo nekaj pridobila in nekaj izgubila. V vsakem primeru nikoli več ne bo tako kot prej. In to je še najbolj bolelo. V tem trenutku, ko je žalovala za svojimi sanjami, je niti obljuba, da bo morda celo bolje, ne bi mogla potolažiti. Sanj, da bo v zakonu z Janezom dobila vse, po čemer je zaman hrepenela v primarni družini, je bilo nepreklicno konec.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Tudi tudi členek
ta ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
zgodba zgodba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
o o predlog; mestnik
otrocih otrok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
dve dva glavni števnik; besedni zapis, ženski spol, dvojina, tožilnik
plati plat samostalnik, občno ime; ženski spol, dvojina, tožilnik
Čeprav čeprav podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
v v predlog; mestnik
Damjaninem damjanin splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
spominu spomin samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
še še členek
živa živ splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
stiska stiska samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
zaradi zaradi predlog; rodilnik
ločitve ločitev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
staršev starš samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
spominjala spominjati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
tudi tudi členek
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
doma doma splošni prislov; nedoločena stopnja
preden preden podredni veznik
sta biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
starša starš samostalnik, občno ime; moški spol, dvojina, imenovalnik
razvezala razvezati glavni glagol; dovršni, deležnik, dvojina, moški spol
Prepiri prepir samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
vpitje vpitje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
tihe tih splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
zamere zamera samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
nenehno nenehno splošni prislov; nedoločena stopnja
strupeno strupen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
kritiziranje kritiziranje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
ki ki podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
občasno občasno splošni prislov; nedoločena stopnja
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
stopnjevalo stopnjevati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
od od predlog; rodilnik
napetosti napetost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
v v predlog; mestnik
zraku zrak samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
eksplodirala eksplodirati glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, ženski spol
Takrat takrat splošni prislov; nedoločena stopnja
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bolj bolj splošni prislov; primernik
kot kot podredni veznik
vse vse splošni prislov; nedoločena stopnja
želela želeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
napetost napetost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
popustila popustiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
saj saj priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
za za predlog; tožilnik
njo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, orodnik
v v predlog; mestnik
senci senca samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
stala stati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
temna temen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
uničevalna uničevalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
sila sila samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
sovraštvo sovraštvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
prezir prezir samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
ju on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, dvojina, tožilnik, klitična naslonskost
Damjana Damjan samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, rodilnik
kot kot podredni veznik
otrok otrok samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
znala znati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
odmisliti odmisliti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
in in priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
pred pred predlog; orodnik
njima on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, dvojina, orodnik
ubraniti ubraniti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
drugače drugače splošni prislov; nedoločena stopnja
kot kot podredni veznik
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bežala bežati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
od od predlog; rodilnik
doma doma splošni prislov; nedoločena stopnja
k k predlog; dajalnik
vrstnikom vrstnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, dajalnik
na na predlog; tožilnik
ulico ulica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Če če podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
dobro dobro splošni prislov; nedoločena stopnja
pomislila pomisliti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
začutila začutiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
povezavo povezava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
med med predlog; orodnik
to ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
temno temen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, orodnik
senco senca samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
hladom hlad samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zadnje zadnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
čase čas samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
vel veti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
med med predlog; orodnik
njo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
Janezom Janez samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, orodnik
Je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
ista isti nedoločni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
Senca senca samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
iz iz predlog; rodilnik
preteklosti preteklost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
nepredelan nepredelan splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
spomin spomin samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
prinesla prinesti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
s z predlog; orodnik
seboj se povratni zaimek; orodnik
iz iz predlog; rodilnik
otroštva otroštvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
ali ali priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
tema tema samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
posledica posledica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
slutnje slutnja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
Janez Janez samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
mislih misel samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
z z predlog; orodnik
drugo druga samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
Na na predlog; tožilnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
znala znati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
odgovoriti odgovoriti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
Toda toda priredni veznik
njena njen svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik, ednina, ženski spol svojine
odločitev odločitev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
morala morati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
upoštevati upoštevati glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
tudi tudi členek
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
Kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
če če podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
zmoti zmotiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
prehitro prehitro splošni prislov; nedoločena stopnja
odide oditi glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
ko ko podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
dalo dati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
še še členek
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
rešiti rešiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
prepozno prepozno splošni prislov; nedoločena stopnja
spozna spoznati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bežala bežati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
pred pred predlog; orodnik
lastno lasten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, orodnik
Senco senca samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
Saj saj priredni veznik
ji on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
ne ne členek
more moči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
ubežati ubežati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
bolje dobro splošni prislov; primernik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
z z predlog; orodnik
njo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, orodnik
soočiti soočiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
in in priredni veznik
posvetiti posvetiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
v v predlog; tožilnik
njeno njen svojilni zaimek; 3. oseba, srednji spol, ednina, tožilnik, ednina, ženski spol svojine
ozadje ozadje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
dokler dokler podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ne ne členek
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
razblinila razbliniti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
Čeprav čeprav podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
vajena vajen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
zanašati zanašati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
predvsem predvsem členek
nase nase povratni zaimek; tožilnik, navezna naslonskost
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
soočanje soočanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
s z predlog; orodnik
Senco senca samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
pri pri predlog; mestnik
čemer kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
potrebovala potrebovati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
pomoč pomoč samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Saj saj priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
že že členek
brala brati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
o o predlog; mestnik
skupinah skupina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
in in priredni veznik
o o predlog; mestnik
terapevtih terapevt samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
ki ki podredni veznik
pri pri predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
pomagajo pomagati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
V v predlog; mestnik
tej ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
stiski stiska samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zaželela zaželeti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
pomoči pomoč samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Že že členek
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
komu kdo vprašalni zaimek; moški spol, ednina, dajalnik
izpovedala izpovedati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
in in priredni veznik
v v predlog; mestnik
dialogu dialog samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
z z predlog; orodnik
njim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, orodnik
lažje lahko splošni prislov; primernik
oblikovala oblikovati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
odločitve odločitev samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ji on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zdelo zdeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
dobrodošlo dobrodošel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
Zaželela zaželeti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tudi tudi členek
slišati slišati glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
podobne podoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
zaplete zaplet samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
reševali reševati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
drugi drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, imenovalnik
Pa pa priredni veznik
ne ne členek
od od predlog; rodilnik
ljudi človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
katerih kateri vprašalni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
usta usta samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, množina, srednji spol
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
polna poln splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, imenovalnik
kritike kritika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
nasvetov nasvet samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
ampak ampak priredni veznik
od od predlog; rodilnik
ljudi človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
ji on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
povedali povedati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
po po predlog; mestnik
resnici resnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
njim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, orodnik
ko ko podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
šli iti glavni glagol; dvovidski, deležnik, množina, moški spol
skozi skozi predlog; tožilnik
podobne podoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
težave težava samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
Nenadoma nenadoma splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zavedla zavesti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
da da podredni veznik
pozna poznati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
precej precej splošni prislov; nedoločena stopnja
podobnih podoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
zgodb zgodba samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
a a priredni veznik
le le členek
površinsko površinsko splošni prislov; nedoločena stopnja
Kot kot podredni veznik
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
vsi ves celostni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
zarotili zarotiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
in in priredni veznik
poskušali poskušati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
v v predlog; mestnik
stiski stiska samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
delovati delovati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
močno močno splošni prislov; nedoločena stopnja
tisti tisti kazalni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
odšli oditi glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
ali ali priredni veznik
pametno pametno splošni prislov; nedoločena stopnja
tisti tisti kazalni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ostali ostati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
Globina globina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
njenih njen svojilni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, rodilnik, ednina, ženski spol svojine
čustev čustvo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
velikost velikost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
izgube izguba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
usodnost usodnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
trenutka trenutek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
za za predlog; tožilnik
njeno njen svojilni zaimek; 3. oseba, srednji spol, ednina, tožilnik, ednina, ženski spol svojine
življenje življenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
vse ves celostni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
pregloboko preglobok splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
dalo dati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
stlačiti stlačiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
v v predlog; tožilnik
eno en zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, tožilnik
od od predlog; rodilnik
možnosti možnost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
V v predlog; mestnik
vsakem vsak celostni zaimek; moški spol, ednina, mestnik
primeru primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
naj naj podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
odloči odločiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
ali ali priredni veznik
drugače drugače splošni prislov; nedoločena stopnja
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
pridobila pridobiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
in in priredni veznik
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
izgubila izgubiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
V v predlog; mestnik
vsakem vsak celostni zaimek; moški spol, ednina, mestnik
primeru primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
nikoli nikoli splošni prislov; nedoločena stopnja
več več členek
ne ne členek
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
kot kot podredni veznik
prej prej splošni prislov; primernik
In in priredni veznik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
še še členek
najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
bolelo boleti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
V v predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, mestnik
trenutku trenutek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
ko ko podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
žalovala žalovati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
za za predlog; orodnik
svojimi svoj povratni zaimek; ženski spol, množina, orodnik
sanjami sanja samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
niti niti členek
obljuba obljuba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
morda morda členek
celo celo členek
bolje dobro splošni prislov; primernik
ne ne členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
mogla moči glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
potolažiti potolažiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
Sanj sanja samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
da da podredni veznik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
v v predlog; mestnik
zakonu zakon samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
z z predlog; orodnik
Janezom Janez samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, orodnik
dobila dobiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
vse ves celostni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
po po predlog; mestnik
čemer kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zaman zaman splošni prislov; nedoločena stopnja
hrepenela hrepeneti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
v v predlog; mestnik
primarni primaren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
družini družina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
nepreklicno nepreklicno splošni prislov; nedoločena stopnja
konec konec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2003
vrsta besedila: Revije
naslov: Viva
avtor: neznani novinar